Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo v Sloveniji posvečenih sedem novomašnikov: pet škofijskih in dva iz redovnih skupnosti. Dokaj skromna številka, če primerjamo to s številom novomašnikov v škofiji Mostar, kjer je škof Petar Palič posvetil deset novih duhovnikov: štiri škofijske in šest frančiškanskih.
Dva od novomašnikov – po en škofijski in en frančiškanski – sta doma iz župnije sv. Mateja v Mostarju, ostali pa prihajajo večinoma iz župnij, ki jih vodijo frančiškani: Široki Brijeg, Drinovci, Posušje, Humac…
Kot poroča spletni portal Radio Medjugorje, sta skupaj z mostarskim škofom somaševala še provincial hercegovskih frančiškanov fr. Miljenko Šteko in generalni vikar škofije Željko Majić.
Mostarsko-duvanjska škofija je sicer dokaj posebna in sicer zaradi zelo močne navzočnosti frančiškanov, ki vodijo skoraj polovico vseh župnij, medtem ko duhovnikov iz ostalih redovnih skupnosti praktično ni. V preteklosti je bilo zaradi t. i. hercegovskega primera precej napetosti. Če so po obnovitvi cerkvene organizacije po koncu osmanskega cesarstva v BiH prvi mostarski škofje prišli iz vrst frančiškanov, se je to kasneje spremenilo. Msgr. Petar Čule je po drugi svetovni vojni preuredil nekatere župnije, nekatere so morali frančiškani vrniti v upravljanje škofiji, kar je sprožilo upor ljudi in tudi nekaterih redovnikov. Do takšnih primerov je občasno prihajalo tudi pri kasnejših škofih (Pavao Žanić, Ratko Perić). Eden takšnih primerov je župnija Čapljina. Vsi ti primeri so tudi nekoliko vplivali na večkrat odklonilen odnos prejšnjih škofov do Medžugorja, očitno pa sedaj prihajajo mirnejši časi.
G. B.
