Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović (25. avgust 2023):
“Dragi otroci! V tem milostnem času vas kličem k molitvi s srcem.
Naj bodo vaša srca, otročiči, dvignjena v molitvi k nebesom, da bi vaše srce občutilo Boga ljubezni, ki vas ozdravlja in ljubi z neizmerno ljubeznijo.
Zato sem z vami, da vas vodim po poti spreobrnjenja srca.
Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”
Marija v svojih sporočilih velikokrat omenja potrebo po molitvi s srcem. Kaj to pomeni? Morda nam to lahko pojasni naslednji citat, ko Jezus citira preroka Izaija: “To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene.” (Mt 15,8; prim. Iz 29,13) Velikokrat je lahko naša pobožnost zgolj neka udobna, priučena navada, v kateri pa ni pristnega osebnega odnosa do Boga. Lahko bi rekli, da molimo na “magičen” način: če zmoliš to in to, boš dosegel to in to. To je seveda le ena od pasti, ki se pojavlja v našem duhovnem življenju. Druga past pa je, da bi bila naša vera preveč intelektualna ter vezana na nek sistem pravil. Apostol Janez pravi v svojem pismu: “Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.” (1Jn 4, 10) Bog vsakega od nas ljubi, ne glede na to, ali smo mu blizu ali ne. Velikokrat smo bili krivo vzgajani, češ če boš priden, boš dobil to in to. Ves čas smo dejansko vpeti v logiko daj-dam, v neka pričakovanja, ki pa jih navadno ne izpolnimo, ker jih niti ne moremo. Iz neizpolnjenih pričakovanj, ki jih imajo drugi od nas, se poraja zagrenjenost, rane, s tem pa tudi zatekanje v greh. Po drugi strani pa razuma ne smemo izključiti, saj bi nas to lahko pripeljalo do iracionalnosti, do napačnega delovanja.
Ko nas Marija vabi, naj molimo s srcem, nas s tem spodbuja, naj bo naše srce odprto do Boga. Kaj pomeni “srce”? Gre za našo najglobljo razsežnost, za duha. Lahko pa to ponazarja tudi, kaj so naše vrednote. Če smo s srcem pri Bogu, to pomeni, da nam Bog veliko pomeni. Bog ne pričakuje od nas, da bomo 24 ur na dan klečali in molili naučene molitve. Ko ga namreč postavimo na prvo mesto v svojem življenju, pomeni, da vse, kar počnemo, dejansko predstavlja našo molitveno držo (razen grehov, ki pa jih Bogu lahko darujemo, da se proslavlja preko njih). In ko so naša srca povzdignjena v molitvi k nebesom, lahko v srcu Boga čutimo. On je tisti, ki nas ljubi z neizmerno ljubeznijo. In pravi Marija, da nas tudi ozdravlja, tako v telesnem kot duhovnem spominu. Zato povabimo Boga, naj ozdravi naše duhovne rane, naša čustva in spomine, in se zahvaljujmo za to.
Prav s tem namenom Marija prihaja do nas, nas vodi po poti odnosa z Bogom, saj je po Božji milosti spočela tistega, ki je Božji Sin. Marija nas vodi po poti spreobrnjenja srca, ki je trajen proces. Spreobrnjenje srca pomeni obrat od posvetnih skrbi k živemu Bogu. Vedno znova se moramo odločati Zanj, za odnos z Njim. Marija nas torej usmerja naprej k Jezusu. Ni ona cilj, pač pa hodi z nami, nam daje zgled, saj je bila ona prva Jezusova učenka že takrat, ko ga je nosila pod srcem. Ker je svet potopljen v odpad od Boga, nas okolica veliko bolj odvrača kot spodbuja. Prav zato smo tudi povabljeni, da zaživimo svojo vero ne posamič, ampak v občestvu – v župniji, družini, molitveni skupini…
C. R.
