Slovenska karitas je v juniju 2021 z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije podpisala sporazum o strateškem partnerstvu na področju mednarodne humanitarne pomoči za obdobje do oktobra 2023.
Humanitarne krize, ki so posledice naravnih ali od človeka povzročenih nesreč, se po svetu množijo. Pandemija jih še poglablja. Ob tem revni pogosto ostanejo brez osnovnih dobrin, ogrožena so življenja. Potrebujejo vse več in učinkovitejšo humanitarno pomoč. K temu cilju stremi kot donatorica tudi Republika Slovenija, ki je na javnem razpisu izbrala Slovensko karitas, ki je del mreže 162 Karitas po svetu, da se bo v naslednjih 3 letih skupaj z lokalnimi partnerji lahko s še več sredstvi odzivala na humanitarne nesreče večjih razsežnosti po svetu z nujno pomočjo, rehabilitacijo, rekonstrukcijo. Hkrati pa bo v konzorciju s Platformo NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč (SLOGA) okrepila zmogljivosti slovenskih NVO na humanitarnem področju, tudi s povezovanjem z zasebnim sektorjem in zagovorništvom, še posebej v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Za prvi nujni odziv preko tega partnerstva, ki ga je Karitas začela izvajati v juliju 2021 v sodelovanju z misijonarjem Pedrom Opeko na Madagaskarju, je MZZ RS za humanitarno pomoč najrevnejšim namenilo 120.000 EUR.
»Zelo sem vesel, da je slovenska Vlada slišala naš glas in je odprta za pomoč drugim državam v stiski in v potrebi, posebno v Afriki, kjer deluje več slovenskih misijonarjev. Zahvaljujem se slovenski Vladi za to humanitarno pomoč, ki jo nudi revnim družinam na Madagaskarju, ki jih je pandemija Covid-19 še bolj porinila na rob družbe in poslabšala njihovo stanje. Hvala tudi vsem Slovencem, ki nam pomagajo,« je dejal misijonar Pedro Opeka ob tej pomoči iz Slovenije. Na Madagaskarju 75% prebivalcev živi v skrajni revščini, ki jo poglabljajo podnebne spremembe in epidemija, posledično vsak drugi otrok zaostaja v rasti zaradi podhranjenosti. 58% prebivalcev nima dostopa do pitne vode, primanjkuje tudi zdravstvenih kapacitet zaradi česar ljudje vsakodnevno umirajo. V projektu »Humanitarna pomoč za boljše zdravje revnih na Madagaskarju«, podprtem s strani MZZ RS, se bodo na območjih s skupaj 100.000 prebivalci 3 mesece zagotavljale možnost osnovne zdravstvene oskrbe, tudi obolelim s COVID-19, izboljšale možnosti za higieno in preprečevanje širjenja COVID-19 in drugih bolezni ter prehranska varnost za otroke in najranljivejše prebivalce. Ob tem bo plačilo za delo prejemalo 37 zdravstvenih delavcev v 6 zdravstvenih ustanovah v združenju Akamasoa, kupila se bodo zdravila, potrebna oprema in zaščitna sredstva pred COVID-19. Razdeljenih bo 25.000 kosov mila. Nameščeni bosta 2 cisterni za vodo k šoli v Andralanitra za potrebe šole in družin v okolici. 10.000 učencev iz 6 osnovnih šol v centrih Akamasoa ter revne družine in starejši, bodo prejeli dnevne obroke hrane. 1.500 revnih družin bo prejelo tudi odeje, ker so noči v tem obdobju zelo hladne, kar povzroča bolezni dihal.
Da bi slovenske humanitarne NVO imele večje zmogljivosti v luči standardov EU za pridobivale sredstev in izvedbo mednarodne humanitarne pomoči ob takšnih krizah po svetu, v sklopu strateškega partnerstva med MZZ RS in Karitas poteka tudi projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči”, v konzorcijskem sodelovanju s platformo NVO, SLOGA. Cilj je do oktobra 2023 okrepiti zmogljivosti vsaj 6 NVO, da bodo lahko izvajale več in bolj učinkovito humanitarno pomoč. V ta namen bodo potekale različne aktivnosti. Mreženje deležnikov v Sloveniji in na mednarodni ravni. Dogodki informiranja in povezovanja NVO z zasebnim sektorjem in tudi v primeru nesreč. Usposabljanja za NVO o standardih, pripravi odzivov in EU programih za financiranje na področju humanitarne pomoči. Pripravljene bodo e-novice in strokovne publikacije ter spletni dogodki. SLOGA bo vzpostavila tudi koordinacijsko točko za odziv na nesreče. V času predsedovanja Slovenije Svetu EU bo poudarek na pripravi zagovorniških prispevkov in dogodkov na prioritetne teme mednarodne humanitarne pomoči ob sodelovanju z evropskimi NVO mrežami (VOICE, Caritas Europa, ADRA …) in predstavitvi skupnih stališč na agendi. S pripravo stališč na tem področju in predstavitvijo le teh političnim odločevalcem, se bo nadaljevalo tudi po času predsedovanja, saj skupaj zmoremo več in bolje pri uresničevanju ciljev in zavez mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na državni in mednarodni ravni.
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas