Glavni vir našega veselja, pravi msgr. Fernando Ocáriz, razlog naše sreče je »v božji ljubezni do nas, ki pa ni katerakoli ljubezen«. Meditacija prelata Opus Dei v velikonočnem času.
O dogodkih na dan Gospodovega vstajenja piše sv. Janez v 20. poglavju svojega evangelija: »Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: Mir vam bodi!« (Jn 20,19).
Veselje. To je veselje velike noči. Cerkev nas spodbuja, da v tem velikonočnem času obnovimo to veselje v naših dušah, vendar mora to veselje biti tudi nekaj stalnega, saj je Kristus vstal in je z nami vedno.
Malo pred svojim trpljenjem je apostolom rekel: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! […] To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« Čudovito je pomisliti, da si Jezus Kristus želi, da smo srečni, da bi bili zadovoljni in bi bilo naše veselje popolno. Pove nam celó svoj namen: To sem vam povedal zato, da bi bili veseli, »da bo vaše veselje dopolnjeno« … In pravi nam: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil« (prim. Jn 15,9-11).
V tem moramo videti najpomembnejši vir svojega veselja, razlog naše sreče: v božji ljubezni do nas, ki pa ni katerakoli ljubezen. On pravi: »Kakor je Oče mene ljubil, sem jaz ljubil vas.« Kar je rekel apostolom, govori tudi vsem nam; ravno zato je hotel, da so te besede zapisane v Evangeliju. To pomeni, da nas ima rad, da nas Gospod ljubi z ljubeznijo, nič manj kot z ljubeznijo, s katero Bog Oče ljubi Jezusa Kristusa.
Več TUKAJ.
Vir: Opus Dei Slovenija
C. R.
