Ni dvoma, da je naša domovina, ki bo prihodnji mesec obeležila trideset let državnosti, v precej nevarnem obdobju. Ne samo zaradi protestnikov na ulicah in še vedno močno navzočega duha komunizma, ki preprečuje blagoslov, pač pa tudi zaradi vpliva zla, ki ga na prvi pogled ne moremo opaziti. In več kot je v naši domovini greha zoper moralo, predvsem ubijanja nerojenih otrok, pa tudi nerganja, manj bo blagoslova, prekletstva pa vedno več.
Mnogi kristjani so zmotno prepričani, da bo sedanja vlada lahko sama rešila vse težave in da molitev za domovino ni potrebna, saj smo končno “prilezli na zeleno vejo”. Vendar temu ni tako. Situacija se lahko na naslednjih volitvah obrne v povsem drugo, manj zaželeno smer. Le da takrat, ko nam bo šlo res slabo (peščici pa dobro), na ulicah nenadoma ne bo več protestnikov, ko bo “vse lepo in prav”. Nam ostalim pa bo ostal le še jok in škripanje z zobmi – ter spraševanje, kaj smo delali narobe.
Pred kratkim smo na naši spletni strani že pisali o satanizmu, ki je veliko bolj razširjen, kot si lahko sploh predstavljamo (TUKAJ). Pisali smo tudi o načrtovanem pokolu, ki bi lahko dosegel tudi romarsko cerkev na Brezjah (TUKAJ). Ta zlohotni načrt je bil preprečen. Ne po naključju, ampak tudi zaradi močne molitvene aktivnosti mnogih slovenskih kristjanov. Tudi posta in žrtvovanja. Na žalost nas v cerkvah skoraj nihče ne nauči, kakšen pomen ima post, če ga pridružimo molitvi.
Kristjani smo trenutno tudi v neki drugi nevarnosti in sicer da bi nas povsem zaposlilo vprašanja o covid19 ter cepljenju. Ob današnji poplavi informacij, ko je vse postalo relativno in ni več možno najti neke resnice, je namreč nemogoče s človeško močjo priti do resnice o teh vprašanjih. Toda če bi svoje napore vlagali predvsem v lastno spreobrnjenje in v pričevanje o velikih Božjih delih, bi imeli tudi vsi tisti nosilci “novega svetovnega reda” imeli zelo malo moči med nami. Pandemija covid19, ki nam je tudi letos za veliko noč zaprla cerkve, je opomin tudi mnogim kristjanom, da krščanska drža ni v tem, da gremo vsako nedeljo k maši in smo že opravičeni.
Seveda se pa postavlja vprašanje, zakaj se sploh postiti. V čem je smisel posta? Nekaj nam o tem pove Sveto pismo. Ko so se Judje v Esterinem času znašli v smrtni nevarnosti zaradi napovedanega genocida, se je Estera skupaj s svojimi služabnicami postila (prim. Est 4,16). In je nato našla naklonjenost v kraljevih očeh, da je bil Hanan, ki je koval zaroto proti Judom, na koncu sam kaznovan s smrtjo (prim. Est 7,10).
Estera se ni torej odpovedala hrani in pijači iz samotrpinčenja, niti zaradi lepše postave ali zaradi zdravja. Prav nasprotno – bistvo njenega posta je bil v tem, da je bila bližje Bogu in se mu je dala povsem na razpolago. Vedela je, da bi kot članica kraljeve družine sicer preživela, če bi kralj Ahasvér prisluhnil zlohotnim prišepetovanjem Hanana, vendar bi njeni rojaki umrli in tudi sama bi nato lahko postala žrtev zarote. Čutila je solidarnost s svojim ljudstvom. Post je bil tu na eni strani dejanje spokornosti, ponižnosti pred Bogom, po drugi strani pa je človek s postom veliko bolj odprt za Božje delovanje. S postom se lahko veliko bolj odpremo Bogu, hkrati pa post in žrtev pomenita potrditev molitve oz. prošnje Bogu. V dogodku, ko skušajo apostoli neuspešno ozdraviti božjastnega dečka, jim je Jezus pojasnil, da se “ta rod” (hudih duhov) lahko izžene le z molitvijo in postom (prim. Mr 9, 29).
Zanimive misli o postu je na primer objavila Binkoštna cerkev (glej TUKAJ).
Post torej pomeni neko odpoved, a z nekim namenom. Največkrat se nanaša na hrano in pijačo, a ni nujno. Če post ni iskren, ne bo imel nobene koristi, kajti pisano je:
Kako močna sta post in molitev, dokazuje tudi Marijino sporočilo iz Medžugorja, ko Marija pravi, da lahko s postom in molitvijo zaustavljamo celo vojne in naravne nesreče. Hkrati pa Marija opominja, da je satan močan in da se mu s svojimi močmi ne moremo upreti. Če vsak dan molimo, beremo Božjo besedo, se postimo, prejemamo Jezusa v sveti evharistiji in se najmanj enkrat mesečno spovemo svojih grehov, se lahko satanu uspešno upremo. Povabljeni smo tudi, da se posvetimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
In ker vsak, tudi najmanjši greh rani skupnost, je tudi naša moralna dolžnost, da s postom, molitvijo in tudi darovanimi mašami pomagamo svoji – sedaj zemeljski – domovini za večji blagoslov. Navsezadnje ima Slovenija, skupaj s Hrvaško, posebno vez z Medžugorjem – obe državi sta se osamosvojili točno na deseto obletnico Marijinih prikazovanj v Medžugorju.
Sredi maja se začne 40-dnevno obdobje molitve in posta za domovino. Izkoristimo to veliko priložnost!
G. B.
