V veroizpovednem obrazcu, ki ga molimo ob nedeljah in praznikih, katoličani izpovedujemo, da verujemo v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Torej, kljub našim delitvam v zemeljskem življenju (ker tu pač še niso nebesa) in številnim cerkvam izpovedujemo vero v eno Cerkev, ker je tudi Kristusovo telo eno. Pa četudi navzoče v mnogih koščkih posvečene hostije.
Eden prvih velikanov Cerkve na vzhodu sv. Ignacij Antiohijski je bil velik zagovornik edinosti, zlasti v odnosu do škofa. “Kakor ni torej Gospod ničesar storil brez Očeta, ker je z njim edin, niti sam niti po apostolih, tako tudi vi ničesar ne delajte brez škofa in prezbiterjev,” piše v Pismu Magnezijcem. Ali ni ta beseda preroška za današnji čas, ko se znotraj krščanskih občestev zaostruje razkol zaradi pogledov na covid19 in cepiva? In bodimo iskreni, epidemija je, kot smo že nekajkrat pisali, naplavila na površje veliko doslej prikritih zablod. In še nikoli doslej ni bilo mogoče na družbenih omrežjih prebrati toliko mnenj, da sedanji papež Frančišek zagotovo ni pravi papež – če bi bil pravi papež, bi menda razglašal Božjo voljo, češ da cepljenje prinaša pogubo in je korak v pekel. Tako nekako.
No, o tem, da je cepivo prejel tudi zaslužni papež Benedikt XVI., seveda niti besede. Je tudi on novodobni Juda Iškarjot?
Toda tu ni bistvena debata o cepljenju. Če ste pozorni na razne novodobne preroke, se izražajo zelo prefinjeno: “Mi, ki smo Bogu poslušni”. Zanimivo. Spomnimo se pojava gnosticizma v antičnem času. Kdo so bili gnostiki? To so bili tisti, ki so imeli skrivno (spo)znanje, torej gnozo. Bili so neke vrste “razsvetljeni”. Prav ta pomen izraža tudi ime Buda, ki ga poznamo kot začetnika duhovnega gibanja in danes enega najbolj poznanih azijskih verstev. Tudi pojem “iluminat” dejansko pomeni isto: imeti posebno razsvetljenje in spoznanje. Kot je znano, iluminate pogosto enačimo s prostozidarji in njihovim skrivnim vplivom. Znano nam je obdobje razsvetljenstva – gre za obdobje novega veka, ki naj bi prineslo napredek in osvoboditev izpod spon krščanstva. Vendar ne moremo ravno reči, da so zagovorniki in protagonisti te dobe prinesli napredek krščanstvu navkljub, ampak prav zaradi krščanstva samega. Razni revolucionarji in apostoli brezbožnega napredka pa so pot v “lepšo prihodnost” tlakovali s krvjo, pa naj bo to v času francoske revolucije ali pa slovenske različice leninizma iz leta 1945.
Ali imamo tudi med kristjani posebne vrste “razsvetljencev”? Lahko bi rekli, da obstajajo in da jih je zadnje čase vse več. Imajo višjo vrsto spoznanja, so bolj razsvetljeni kot ostali in gorje, če jim kdo ugovarja. Zagotovo imajo več razsvetljenja od papeža in vseh škofov, zato si jemljejo pravico, da nas pozivajo, naj poslušamo le tiste škofe, ki so res poslušni Bogu. Ker ONI (razsvetljeni) TOČNO vedo, kateri škofi so to. Kdor ni pripravljen poslušati teh, ki so povsem odprti za Božja sporočila in za razne “knjige resnice”, se ga seveda označi najmanj za omejenca in slepca, če že ne za kakšnega satanista.
Če nam torej novodobni (kvazi)krščanski razsvetljenci dajejo navodila, naj ne poslušamo papeža, ker je tako ali tako lažen, se lahko torej vprašamo, ali morda ne ustanavljajo t. i. paralelne Cerkve, v kateri bodo oni sami edini veljavni razlagalci nauka. Je bil en zahodni razkol v 16. stoletju premalo? Je bila avignonska sužnost ter čas izgona papežev premalo? Mar nismo že pretekla desetletja ves čas poslušali razsvetljene apostole, ki so oznanjali “raj na zemlji”? In sedaj uvajamo v Cerkev nov “vzporedni mehanizem” (gre sicer za naslov nove knjige dr. Rada Pezdirja)?
»Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali.« (Mt 7, 15-20)
M. Š.
