»Cerkve in druge verske skupnosti, ki se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju, so splošno koristne organizacije. Delovanje cerkva in drugih verskih skupnosti je svobodno ne glede na to, ali se registrirajo ali delujejo brez registracije.« Ta zapis je mogoče najti na spletni strani gov.si, torej na portalu Vlade Republike Slovenije. In to mesec dni po tistem, ko se je na odboru za kulturo Državnega zbora RS razpravljalo o spremembah zakona o verski svobodi, ki bi državnim uslužbencem znižal že tako skromno finančno pomoč za plačilo prispevkov za socialno varnost. No, bistvo pri teh spremembah pa je, da želijo tovrstni finančni rez opravičiti tudi s pomembno spremembo, da se verskim skupnostim ukine status splošne koristne organizacije.
Tovrstne bizarne domislice kažejo na to, da osrednjo politično agendo sedanje vlade oz. koalicije dirigira kar (skrajna) Levica. Jasno je sicer, da bo velik del javnosti, ki ima sicer alergijo na katolištvo, tej odločitvi ploskal. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste populizem, ker sedaj vlada ob vsesplošnem pomanjkanju davkoplačevalskega denarja ter iskanju sredstev za obnovo območij, ki so jih prizadele poplave, išče nove finančne vire.
Zapravljivi Golob ustvarja dimno zaveso
No, ko bi bilo vse tako idilično in bi bil izdatek za socialno zavarovanje duhovnikov res edini balast med proračunskimi izdatki v tej državi. A resničnost je turobna: premier Robert Golob je očitno močno razsipen pri letalskih prevozih, v vladi je obdržal ministrico Sanjo Ajanović Hojnik, hkrati pa troši davkoplačevalski denar za zadovoljevanje vse večjih apetitov »nevladnih« organizacij, denimo Inštituta 8. marec, katerega članice očitno nestrpno zatirajo vsak poskus predstavitve drugačnega mnenja o umorih nerojenih otrok. Tako postaja jasno, da gre za ponavljanje že videnega: Cerkev znova postaja topovska hrana v politični kampanji, vlada se zaveda, da je sekularizacija močno zmanjšala vrste vernih, politično ozaveščenih vernikov, hkrati pa se zaveda, da potrebuje močno dimno zaveso za svoja ostala dejanja. Povedano po domače: vladna koalicija si je takšno potezo privoščila, ker ve, da si jo lahko privošči, saj prinaša veliko političnih koristi. A takšna poteza kaže tudi na to, da želi ublažiti razpoke med Gibanjem Svoboda ter Levico, torej stranko, ki je na zadnjih volitvah komaj prilezla čez prag parlamenta in lahko največjo stranko tudi izsiljuje, čeprav bi imela koalicija dovolj glasov tudi brez Levice.
Kaj je razsodilo Ustavno sodišče RS
Toda poglejmo na ta problem še z drugega zornega kota. Kot smo zapisali, želi koalicija odvzeti verskim skupnostim status splošno koristne ustanove, kar pomeni, da s tem dejanjem formalno tudi spodbijajo odločitev ustavnega sodišča iz leta 1997. Šlo je sicer za odločbo U-I-107/96 v zvezi s takrat aktualnim spodbijanjem zakona o denacionalizaciji, češ da bi moralo biti premoženje fevdalnega izvora (tudi nekdanje cerkveno) izvzeto iz omenjenega zakona (TUKAJ). V omenjeni odločbi (točka 28) je med drugim zapisano, da »cerkve in verskih skupnosti v primerih, ko se pojavljajo kot denacionalizacijski upravičenci, glede na njihovo vlogo obče koristne ustanove in glede na njihov položaj v našem pravnem redu, ne bi bilo ustavno dopustno enačiti z veleposestvi fevdalnega izvora, oziroma z lastninskimi odnosi, ki izvirajo iz historično izkazanih fevdalnih odnosov, kot je bilo to razvidno iz obravnav v Državnem zboru ob sprejemanju izpodbijanega zakona.«
Seveda je vprašanje, ali bi sedanja sestava ustavnega sodišča upala ponoviti takšno formulacijo. Vendar je dovolj že to, da na ravni ustavnega sodišča doslej ni nihče posegel v to, da bi razveljavil formulacijo, s katero je ustavno sodišče takrat zavrnilo zakonodajni poseg, usmerjen proti cerkvam in verskim skupnostim.
Verske skupnosti spadajo v civilno družbo
Je pa potrebno v zvezi z verskimi skupnostmi omeniti še nekaj. Čeprav so po ustavi (7. člen) ločene od države, jim ustava jamči svobodo delovanja ter enakopravnost. Torej, ne obstaja poseben zakon o tej ali oni verski skupnosti. Ločenost pa pomeni predvsem izhodiščno versko nevtralnost države, ki nima svoje »državne Cerkve«, izhaja pa tudi iz definicije moderne države, v kateri so državne institucije ter civilna družba ločene med seboj. Verske skupnosti sodijo v sfero civilne družbe in prav iz tega razloga so splošno koristne, kot je to razsodilo ustavno sodišče. Res pa je, da sedanji sistem financiranja civilnodružbenih organizacij, ki so vezane na razpise državnih ustanov, iz njih ustvarja nekakšne spačke in podaljške oblasti, s tem pa se iz civilne družbe ustvarja nekakšna nova SZDL z modelom »pluralizma samoupravnih interesov«.
Spomniti pa velja tudi, da v Sloveniji sedaj veliko večino finančnih potreb katoliške Cerkve krijejo verniki s svojimi prostovoljnimi prispevki, delno pa se organizacije (škofije, redovi, župnije, razne skupnosti…) financirajo tudi z odmerjanjem dela dohodnine. Ukinitev statusa splošne koristnosti bi lahko pomenil zaprtje tovrstnega finančnega vira, ki verskim skupnostim omogoča večjo neodvisnost od države in njene oblasti.
Gašper Blažič
