Praksa vedeževanja temelji na prepričanju, da je naša prihodnost že določena od samega začetka in tudi tako načrtovana. In da obstajajo tehnike skrivnega vedenja (okultne tehnike), s pomočjo katerih lahko zvemo za prihodnost in jo obvladujemo.
Primeri najbolj popularnih tehnik vedeževanja so:
- Kartomanija: napovedovanje prihodnosti iz kart;
- Astrologija: napovedovanje prihodnosti in dogodkov na osnovi položaja zvezd na nebu;
- Hiromantija: branje usode iz dlani, oz. črt na roki, kave, fižola,…;
- Spiritizem: klicanje duhov umrlih z namenom, da bi od njih prejeli informacije o prihodnosti.
Če se zatekamo h katerikoli izmed navedenih praks prerokovanja oz. napovedovanja prihodnosti, javno grešimo proti 1. Božji zapovedi. Zakaj?
- Praksa vedeževanja meni, da človeško življenje ne izhaja iz Božje Previdnosti, oz. poslušnosti Bogu, pač pa da je človek podvržen »kruti usodi«, neosebnim in skrivnostnim silam, ki so običajno sovražne do človeka. Če se zatekamo k napovedovalcem prihodnosti – vedeževalcem, sploh pa, če se sami ukvarjamo s tem, to vodi do pešanja moči vere in potem seveda do prekinitve povezanosti z Bogom, ki pa temelji na poslušnosti, zvestobi, zaupanju, predanosti. In oseba, ki je vstopila v ta svet vedeževanja, je vstopila v proces zasužnjevanja s strani zla. Zato taka oseba ne more več moliti, prav tako pa tudi opušča zakramentalno življenje, postopoma pa tudi popolnoma podleže vplivom demonskega izvora.
- Vedeževanje je zavračanje pravega in edinega Boga, oz. prelom 1. Božje zapovedi.
- Sveto Pismo nas opozarja na ta greh strogo in jasno: »Ne obračajte se na zarotovalce duhov in na duhove umrlih!
- Ne vprašujte jih za svet. Ob njih bi postali nečisti (bi se opoganili). Jaz sem GOSPOD, vaš Bog.« (3 Mz 19,31)
- »Proti človeku, ki se obrača na zarotovalce duhov in na duhove umrlih in se vlačuga z njimi, bom obrnil svoje obličje in ga iztrebil iz srede njegovega ljudstva. Posvečujte se torej in bodite sveti, kajti jaz sem GOSPOD, vaš Bog.« (3 Mz 20,6-7).
- »Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti,pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.« (Gal 5,19-21)
- Vedeževanje (napovedovanje prihodnosti) je korenita prevara, ki popolnoma zanika osnovno teološko načelo, da samo in izključno Bog ve za prihodnost. Zato je popolna iluzija in velikanska predrznost, če si dovolimo to vedenje »krasti« Bogu. Satan ne pozna prihodnosti. Za to uporablja »orodje«, ki je vedeževalec in nastopa kot »medij«. Torej satan NE POZNA PRIHODNOSTI, kajti to je šele potrebno ustvariti. To se dogaja v svobodnem sodelovanju med Bogom, ki je edini Stvarnik in človekom. Zato je potrebno vedeti, da satan prihaja do izvrstnega zaključka, da lahko na podlagi nekih mehanizmov, ki pa človeku niso poznani in so torej skrivnost, »predpostavlja« določen scenarij, ki se morebiti lahko zgodi v prihodnosti tega človeka, pa čeprav je velika verjetnost, da se ne bo zgodil.
- Dejstvo, da samo Bog pozna našo prihodnost, v ničemer, prav v ničemer ne omejuje človekovih zmožnosti, da sooblikuje lastno življenje. In kar je najvažnejše: človek sooblikuje tudi postopek lastnega odrešenja. Napovedi prihodnosti, ki izvirajo od Boga (oz. nekaterim ljudem Bog daje spoznanje, ki zadeva prihodnost), se popolnoma razlikujejo od vedeževanja, kajti ta sporočila, ki jih daje Bog sam, opozarjajo na tragične posledice greha in zavračanje spreobrnjenja. Preroštvo je torej pogojeno. Od človeka samega je odvisno, če se bo to preroštvo lahko izpolnilo. Medtem pa ko so preroštva vedeževalcev neizbežna in neodvisna glede na svobodno človekovo delovanje.
- Vedeževanje dalje korenito preseka pot krščanskega razvoja in svetosti. Uči, da je vse določeno. Prihodnost je že vnaprej določena od zgoraj. Uči pa tudi fatalizem (usodnost), da se človek ne more izogniti usodi, ki mu je že od spočetja natančno določena. In tako uničuje posledice izbora ali dobrega, ali zla. Vedeževanje tudi popolnoma zavrača učenje o »poslednjih stvareh« (nebesa, pekel, vice).
- Poleg ovir in motenj na duhovnem področju, ki lahko vodijo vse do obsedenosti, vodi tistega, ki se udeležuje vedeževanja ali sam to prakticira, tudi v strah, občutke nemoči, obup, razne motnje v življenju, prisilne misli in dejanja,… vse do težkih psihičnih bolezni.
Božje razodetje in z njim učiteljstvo Cerkve strogo prepoveduje, da bi iskali pomoči v katerikoli obliki vedeževanja. Kajti Bog in po Njem Cerkev, hoče človeku dobro. Ko kristjan uporablja te veščine: napovedovanje iz horoskopov, usluge vedeževalcev, čarovnikov in njim podobnim, prihaja v konflikt s prvo in najpomembnejšo Božjo zapovedjo. Na ta način se izpostavlja nevarnostim bolj ali manj skritih moči zlega duha, ki hoče človeka »odtrgati« od Boga in ga privesti v duhovno smrt. Molitev in zakramentalno življenje je vsakodnevno zdravilo proti skušnjavi, da bi hoteli spoznati prihodnost, in to nas vodi v vse globlje zaupanje v Božjo Previdnost.
Trojanowski, v : Ljubite drug drugega!«, št. 5/2003.
Prevedel: Niko Rupnik
