Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,16-21): Tisti čas so pastirji pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji.
Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.
Leto 2023 se poslavlja oz. se je že poslovilo. In na tem mestu bi bilo morda dobro, da bi najprej premislili o današnjem prvem berilu, ki je vzeto iz četrte Mojzesove knjige. Govori namreč o Aronovem blagoslovu: »Gospod naj te blagosloví in te váruje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podelí mir. Tako naj polagajo moje ime na Izraelove sinove in jih bom blagoslôvil.« (4Mz 6, 22-27) Marsikdo bo te besede prepoznal, ker jih je uporabil tudi sv. Frančišek Asiški v blagoslovu bratu Leonu. V ime Leon je celo narisal križ TAU, pod njega pa glavo. Besedilo se skoraj dobesedno ujema z Aronovim blagoslovom iz 4 Mz 6,24-26, ki so ga v srednjem veku uporabljali le pri posvečevanju klerikov in na veliki četrtek pri odvezi grešnikov. Frančišek ga je torej poznal iz velikonočne liturgije ali pa iz časa, ko je sam sodeloval pri posvečenju. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.
»Tako se je dopolnil starodavni tradicionalni judovski blagoslov (4 Mz 6,22-27), med katerim so izraelski duhovniki klicali nad ljudstvo Gospodovo ime. V obliki tri zložnega stiha so trikrat nad vernike klicali sveto Ime, naj jim podeli milost in mir. Ta starodavni obred nakaže zelo pomembno resničnost: da bi lahko ljudje hodili po poti miru, je potrebno, da jih razsvetli Božje obličje in prejmejo v njegovem imenu blagoslov. Z učlovečenjem se je ravno to dokončno uresničilo. Prihod Božjega Sina v naše meso in zgodovino, je prinesel nepreklicen blagoslov, Luč, ki več ne ugasne in ki daje vernikom in ljudem dobre volje možnost ustvariti civilizacijo ljubezni in miru,« je leta 2009 dejal papež Benedikt XVI., ki je prav pred letom dni zaključil svoje zemeljsko potovanje.
Zagotovo ni naključje, da se je prav to besedilo znašlo na prvi dan koledarskega leta. Morda tudi zato, da bi nas spomnilo, kako pomembno je sprejemati Božji blagoslov in se zanj zahvaljevati. Veliko ljudi misli, da je blagoslov nekaj samoumevnega, nekaj, kar so si zaslužili. Vendar temu ni tako. Ni večje laži, kot je ta, ko nekdo reče, da mu življenju ni bilo prav nič podarjeno. Zagotovo pa nas je kar precej takih, ki pravimo, češ naj to leto čim prej mine. Vendar bo novo leto prineslo nove blagoslove in tudi nove preizkušnje. In prav je, da se zahvaljujemo za oboje, saj bomo prav zaradi naše zahvale obilno blagoslovljeni.
Česa se dejansko spominjamo na novo leto? Gre za zaključek božične osmine, poudarek pa je tokrat na Mariji, njenem materinstvu, saj je rodila učlovečenega Boga. Ostajamo torej v okviru premišljevanja Božje besede o božični skrivnosti, hkrati pa se obračamo k Mariji kot tisti, ki je večno Besedo sprejela in ji izrekla svoj DA. In ni naključje, da je prav na ta dan tudi svetovni dan miru, čeprav mnogi »najbolj noro noč v letu« skušajo proslaviti kar se da hrupno in bučno, tudi s pomočjo pirotehnike. Toda kaj je tisti mir, ki si ga tako zelo želimo? Najprej seveda pomislimo na odsotnost vojne in oboroženih konfliktov? Da, tudi covid19, ki nas že dve leti obremenjuje, je neke vrste vojna. Toda vojna se spočne v človekovem srcu. Kdor ima v sebi mir, ne bo nikoli netil vojne. Če sprejmemo Kristusov mir, ki naj kraljuje v naših srcih – in to ni mir, ki ga daje svet – potem nas tudi zunanje okoliščine ne morejo zlomiti, niti pritiski, konflikti…
Prosimo Devico in Božjo Mater Marijo, naj posreduje za nas, da prejmemo Božji mir v srce. In da bomo v moči tega miru vse preizkušnje v letu, ki prihaja, premagovali v moči vere in zaupanja v Božjo previdnost. Kajti njim, »ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu«, kot pravi sv. Pavel (Rim 8, 28-29). »Palma poveličanja je prihranjena samo tistemu, ki se junaško bojuje vse do konca. Naj se torej to leto začne naš sveti boj. Bog nam bo pomagal in nas bo kronal z večnim zmagoslavjem,« je nekoč zapisal sv. pater Pij. In to je tudi voščilo portala Blagovest.si bralkam in bralcem za leto, ki prihaja.
C. R.
