foto: Pixabay

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 9,38-43.45.47-48): Tisti čas je Janez rekel Jezusu: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil za nami.« Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas. Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam – zagotovo ne bo izgubil svojega plačila. Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.

Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v peklensko dolino, v neugasljivi ogenj. Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš hrom v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v peklensko dolino. Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino, kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.«

Tokrat nas evangelijski odlomek uvede v dve na videz različni temi, ki pa sta še kako povezani. Prva se morda nanaša na »monopol«, ki so ga Jezusovi učenci hoteli uvesti nad izganjanjem hudih duhov. Jezus se z njihovim početjem ne strinja – dobro ve, da obstajajo tudi izven njegovega kroga tisti, ki delajo za dobro in za Boga. Božje kraljestvo je namreč precej širše, kot si lahko predstavljamo. In prav zato je Jezus v tem kontekstu izrazil eno svojih najbolj znanih rekov »Kdor ni proti nam, je za nas«. To se seveda sliši povsem nasprotno od znanega pravila, ki ga velikokrat zasledimo v političnih razpravah: »Kdor ni z nami, je proti nam.« In nekje se Jezus tudi tako izrazi, namreč tam, kjer mu očitajo, da z Belcebubom izganja hude duhove. Obstajajo torej okoliščine, kjer velja načelo ekskluzivnosti: hude duhove se lahko izganja izključno z Božjo močjo. A to ne pomeni, da je to poslanstvo zaupano zgolj točno določeni skupini oseb, vsi tisti, ki ji ne pripadajo, pa tega ne smejo izvajati.

Morda nas bo ta odlomek spomnil na sedanjo bolečo razdeljenost med kristjani tudi v naši domovini. Izkazalo se je, da so različni pogledi na pandemijo covid19 ter cepljenje postali razlog za medsebojno grizenje. In še nikoli v novejši zgodovini se t. i. cerkveno strankarsko ni razrastlo tako kot ravno v sedanjem času, ko se sedaj samo še sprašujemo, kdo je »naš« in kdo je morda kristjan le navidez, dejansko pa pripada prostozidarjem ali, Bog ne daj, satanistom. In če morda ta in ta glede mnenja o cepljenju ni z nami, potem je zagotovo proti nam. To je sicer morda površno sklepanje, vendar bolečo razdeljenost v Cerkvi na Slovenskem znotraj naših občestev še kako občutimo in to vsi, ne glede na to, kakšnega mnenja smo. Ali morda s tem ne pohujšujemo tistih, ki morda še niso imeli priložnosti spoznati Kristusa, pa se že soočajo z medsebojnim grizenjem tudi med tistimi, ki naj bi živeli po Njegovi besedi?

Zato je drugi del evangelijskega odlomka še kako aktualen za današnji čas, čeprav Jezus uporablja celo radikalno retoriko, ki je ne moremo vzeti dobesedno, da bi sedaj samega sebe pohabili (čeprav se tu in tam to tudi dogaja). So stvari, ki nas vznemirjajo, jezijo, pa tudi pohujšujejo in zavajajo v greh. Smo pripravljeni na to žrtev, da se tej stvari odpovemo? Morda smo na družbenih omrežjih dokaj srboriti in nas lahko že drobna provokacija zapelje v velik greh, v obrekovanje, zmerjanje in napad na sogovornika? Je morda to priložnost, da se z družbenih omrežij zato raje umaknem? Morda se bomo čutili socialno podhranjene, a bolje je tako kot če bi ves čas padali v greh in postali odvisni od zapeljivosti zla. Kajti tudi sv. Pavel je opozarjal, naj pazimo, da ne zakrknemo, saj bi bilo to za naše zveličanje usodno. In to pomeni ta prispodoba: odsekati roko in nogo, iztakniti oko. Ko se soočamo z lastnimi grešnimi navadami, moramo narediti tudi radikalne odločitve ter žrtve. Tudi vreči v smeti kakšno knjigo in tudi kakšen poganski kipec, ki nam je morda dragocen spomin, vendar se ne zavedamo, da predstavlja lahko hudo duhovno motnjo, slednja pa nam krade blagoslov v življenju, da bi lahko v miru živeli vse svoje žive dni.

In ker je ta dan ravno Slomškova nedelja, naj za zaključek delim njegovo misel: »Kar v srcu izvira, usta odpira. Kar srce misli in poželi, od tega ponavadi jezik govori. Po svetu največ hudega jezik naredi.«

C. R.