Tezno je, kot vemo, danes del Maribora in sicer na njegovem jugovzhodnem delu. Od leta 1965, torej v času zaključka drugega vatikanskega koncila, ima ta četrt svojo lastno župnijo, kasneje tudi cerkev, ki je posvečena sv. Cirilu in Metodu, torej slovanskima apostoloma.
Zakaj je tam sploh nastala župnija? »Prebivalstvo na Teznem je hitro naraščalo predvsem zaradi dveh (takrat) močnih podjetij: Tovarne avtomobilov (TAM) in Metalne. Potrebna je bila nova župnija, ki jo je razglasil na veliko noč, 18. aprila 1965, takratni mariborski škof Maksimilijan Držečnik. Župnija je bila ustanovljena, ni pa imela bogoslužnega prostora. Po šestih letih je jezuit p. Jakob Laura začel z mašo za starejše vernike v najeti hiši, ki je bila dve leti župnijska cerkev, veroučna učilnica in župnijska pisarna. Obzorje se je pričelo jasniti, ko je škof Držečnik 23. avgusta 1970 blagoslovil temeljni kamen nove župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda.
Gradnje se je lotil župnijski upravitelj Stanko Ojnik. Načrte za novo božjo hišo je izdalo mariborsko podjetje Projekt in sicer po zamisli arhitekta Cirila Zazule. Gradbena dela je prevzelo podjetje Stavbar iz Maribora. Gradnjo so s svojimi darovi omogočili verniki mariborske škofije in dobrotniki od drugod. V temelje nove cerkve je bil položen tudi kamen nekdanje Pribinove bazilike v Blatogradu, v kateri je sv. Metod opravljal božjo službo v domačem jeziku. Arhitekt Ciril Zazula je cerkev oblikoval tako, da je daritveni oltar središče, kot je sveta evharistija srce Cerkve. V glavnem cerkvenem prostoru je na steni nad daritvenim oltarjem mogočen križ, na katerem se Kristus v krvavi daritvi daruje Očetu. Križ je delo akad. kiparja Franceta Goršeta; njegova sta tudi kipa sv. Cirila in Metoda ob vhodu v cerkev ter križev pot in Marijin kip v delavniški kapeli. Bele stene v sončni svetlobi z mehkimi barvami poslikajo barvna okna, ki jih je zasnoval Stane Kregar, duhovnik in slikar. V njih je nakazal, kako naj bi se človek dvigal h Kristusu, ki je Luč sveta,« je leta 1979 zapisal tedanji župnik Jože Goličnik.
Goličnik je vodenje župnije prevzel leta 1972, nato je župnijo nato vodil kar 27 let, vse do leta 1999, ko je postal stolni kanonik v Mariboru, vodja škofijske pastoralne službe ter ravnatelj škofijskega, kasneje nadškofijskega arhiva. Kasneje je postal tudi škofov vikar za pastoralo in dekan stolnega kapitlja v Mariboru.
Kot poroča njegov življenjepis za čas služenja v župniji, je bila njegova prva naloga po prihodu na Tezno bila dokončanje župnijske cerkve in gradnja župnišča. »Z veliko zavzetostjo se je lotil dela. Poleg župnijskega središča je s pomočjo kaplanov, katerim je bil vseskozi skrben mentor, z veliko ljubeznijo in pastoralno modrostjo gradil živo Cerkev in našel primerne ter dobre sodelavce. Poleg pastoralnega dela je vestno skrbel za osebno izobraževanje ter duhovno oblikovanje.«
Župnija Tezno je zaznamovana tudi s krajem krvavih dogodkov leta 1945. Del povojnih pokolov leta 1945 se je namreč zgodil prav na tem območju. Leta 2007 je zgodovinar Mitja Ferenc ocenil, da je v tankovskih jarkih pri Teznem zelo verjetno precej več od sprva ocenjenih 15 tisoč žrtev povojnih pobojev. Kostnica na bližnjem pokopališču Dobrava vsebuje le majhen del vseh žrtev pobojev.
Na današnji dan ima v Teznem svoj družabni dogodek tudi SDS. Lahko ga spremljate TUKAJ.
C. R.
