Čeprav nas božja beseda uči, da zaskrbljenost ni ravno krščanska vrlina (Mt 6,34: “Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.”), se vendarle marsikdo sprašuje, ali se bo vojna v Ukrajini res končala ali pa bo prišlo do obratnega pojava: do njene razširitve.
Ob obletnici ruske agresije na Ukrajino se je na spletni strani Slovenske vojske pojavil tale zapis:
“Sodobni varnostni trendi kažejo, da so države, tudi Republika Slovenija, vedno bolj izpostavljene velikim varnostnim tveganjem in grožnjam. Te se ne pojavljajo več samo posamično, ampak smo priča sovpadanja zdravstvene, migrantske, energetske, prehranske in vse bolj ponovno tudi finančne krize in gospodarske recesije, kibernetskih groženj, obveščevalne dejavnosti, demonstracije in uporabe vojaške sile, nasilnega ekstremizma in terorizma. Vsa ta področja je v poseben kontekst postavila agresija Ruske federacije na Ukrajino, zaradi česar je potreba po varnosti pri vseh nas znova bolj v ospredju.
Za odzivanje na tako kompleksen konglomerat virov ogrožanja in hibridno delovanje posameznih akterjev v mednarodni skupnosti je potrebna sinhronizirana uporaba vseh instrumentov nacionalne moči tako na ravni posameznih držav kot v okviru kolektivne in skupne obrambe. V primeru neposredne vojaške grožnje ali celo vojne, kot na primer v Ukrajini, pa je jasno, da so instrumenti in metode mehke moči sicer pomembni, med njimi informacijsko vojskovanje zaseda osrednje mesto, vendar brez souporabe trde moči in kinetične sile ni mogoče učinkovito zaščititi in obraniti nacionalnih interesov. Za zaščito, uveljavljanje in obrambo nacionalnih, kolektivnih in skupnih interesov se v takih primerih lahko zanesemo samo na sposobne, pripravljene, odzivne, odporne in vzdržljive vojaške organizacije posameznih držav članic in, ko je to potrebno, na njihovo vzajemno delovanje.” (več TUKAJ)
Če pozorno opazujemo obnašanje vojske, lahko opazimo, da še nikoli doslej ni bilo tako veliko urjenja. Tudi sicer je v zadnjem času mogoče opaziti večjo vojaško navzočnost v javnosti kot prej. Kar sicer še nič ne pomeni. Je pa pomenljivo, kar nam sporočajo viri: da namreč vojaki po terenu opravljajo razgovore s predstavniki nekaterih institucij, predvsem tam, kjer je na razpolago infrastruktura za prenočitev in prehrano. Za zdaj nimamo informacij o vsebini pogovorov, se pa vrstijo ugibanja, ali gre morda za pripravo na začasno spremembo namembnosti nekaterih objektov – spomnimo, da so že v času prve svetovne vojne nekateri samostani postali bolnišnice za ranjene vojake.
Vendar tu ne gre za ustvarjanje panike. Gre pa za to, da smo budni in pripravljeni. Tudi (in predvsem) duhovno. Morda nas določene novice vznemirjajo (na primer intenzivno bratenje Vladimirja Putina s kitajskim državnim vrhom). Vendar imamo kristjani na voljo tudi svoje “orožje”: to sta molitev in post, s katerima se lahko ustavlja vojne.
Vsaka vojna se vedno spočne najprej v srcu. In če prvotnih malih zamer ne saniramo in se jim ne odpovedujemo, iz tega sčasoma zraste pošast sovraštva. Zato je prvo pravilo, da v vojni nevarnosti najprej poskrbimo za osebno spreobrnjenje. Težava kristjanov je velikokrat v tem, da se velikokrat preveč zadržujemo na površini, v ujetosti udobja nekih navad. Tudi naše spovedi so velikokrat površinske, saj se pri njih zadržujemo pri kakšnih drobnih grešnih navadah, medtem ko svojih glavnih zasužnjenosti sploh ne opazimo – ker so nam že tako vsakdanje. In ker je “udobno” gojiti zamero do nekoga.
Pred dobrim letom dni smo na tej spletni strani objavili zanimiv članek o tem, kako z božjo besedo lahko uženemo nuklearno orožje. V psalmih namreč lahko najdemo vrstico, kako Bog “končuje vojne do konca zemlje, lok lomi, razbija sulico, vozove sežiga z ognjem.” (Ps 46, 10). Če bi se zavedali, kako močna je božja beseda in sklicevanje nanjo… Da, a kaj, ko nas o tem nihče ne pouči.
In navsezadnje: mir mora zavladati med Bogom in človekom, kot je bilo to naročeno v Medžugorju že v prvih dneh Marijinih prikazovanj. “Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom.” (2Kor 5, 20)
“Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.” (Ef 6, 11-18)
C. R.
