Iz svetega evangelija po Marku (16,15-20): Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim in jim rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen. Tiste, ki bodo verovali, pa bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govorili nove jezike, kače dvigali s tal, in če kaj strupenega izpijejo, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« Gospod Jezus je bil vzet v nebo, potem ko je z njimi govoril, in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in učili povsod; Gospod je delal z njimi in besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.
Z Jezusovim vnebovhodom se končuje 40-dnevno obdobje po Jezusovem vstajenju, ko se je Jezus prikazoval na različnih krajih. Ne kot duh in prikazen, ampak kot človek s poveličanim telesom. Apostolu Tomažu je celo rekel, naj potipa njegove rane in vtakne roko v njegovo stran. Sedaj je napočil trenutek, ki ga je Jezus napovedoval že na veliki četrtek po zadnji večerji. Obdobja, ko so se učenci srečevali z Njim kot človekom, je sedaj konec. Jezus, ki je prišel iz nebes kot Beseda, po kateri je vse ustvarjeno, se sedaj spet vrača k Očetu. Za marsikoga grenko slovo. Toda učenci ne bodo sami – deset dni kasneje se zgodi novo veliko razodetje Božje dobrote: Jezus jim pošlje svojega Svetega Duha. Moč Svetega Duha jih je oblikovala in spremenila tako, da so začeli naglas oznanjati Božje kraljestvo in pridobivati ljudi, ki so se dali krstiti. Ne ovirajo jih niti preganjanja, ki so jih deležni, niti mučeniške smrti. Zaradi delovanja Duha učenci delajo še večje čudeže, kot jih je Jezus delal sam v času javnega delovanja.
Že v prvem berilu, uvodnem poglavju iz Apostolskih del, nam evangelist Luka poroča o tem slovesu. Tudi o slabotnosti učencev, ki še vedno živijo v iluziji obnove Izraelovega (zemeljskega) kraljestva. A Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. Zato Jezus na vprašanje, ali bo v času do ponovnega prihoda obnovil izraelsko kraljestvo, ne da odgovora. Jezus jih opozarja na to, kar je bistveno: “Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.” Zveličanje morajo namreč oznaniti vsemu svetu, ne le izraelskemu kraljestvu. Pregrade med izvoljenim ljudstvom in pogani sedaj padajo. Začenja se delo za Božje kraljestvo. Ni čas zgolj za “gledanje v nebo”. Jezus se bo vrnil tako, kot je odšel. Dal nam je tudi obljubo, da ostaja z nami vse dni do konca sveta.
Verjetno ni naključje, da se letošnji vnebovhod pokriva s praznikom Fatimske Matere Božje. Prikazovanja v Fatimi, ki so se začela 13. maja 1917, so namreč Božje opozorilo in sporočilo grešnemu človeštvu zaradi velikega odpada od Boga, ki je sedaj še veliko hujši kot pred stoletjem. Božja Mati Marija nas želi materinsko vzgajati in pripraviti na čas, ko bo prišlo do poslednje sodbe. Temu so namenjena tudi sporočila iz Fatime. Marija nas želi spomniti na pomen zadoščevanja njenemu in Jezusovemu Srcu za žalitve, ki sta jih deležna. Zadoščevanje pomeni biti v dobrem solidaren s tistimi, ki grešijo in so na napačni poti. Zadoščevanje ne pomeni, da jim dajemo potuho, pač pa s svojimi molitvami in žrtvami lahko pripomoremo k vrnitvi grešnikov na pravo pot. Zavedati se moramo, da smo vsi na istem čolnu, greh enega človeka pa prizadane celotno skupnost. Veliki sodobni grehi človeštva – zlasti to velja za pobijanje nerojenih otrok, ki morajo končati zaradi izbire nekoga drugega – na naš svet, na našo domovino, naše kraje in našo skupnost kličejo hudo prekletstvo in kazen. Če se mnogi, ki v svoji zaslepljenosti te grehe podpirajo in jih celo sami izvajajo, nočejo tega zavedati, se moramo tega toliko bolj zavedati mi sami. Ko bo prišel čas pravičnosti in sodbe, ne bo več poti skozi vrata usmiljenja.
Gašper Blažič
