foto: Matic Štojs Lomovšek

Spomin na Marijina prikazovanja v Fatimi bi moral biti za nas, kristjane, predvsem streznitev. Spomnimo: Marija je vesoljno Cerkev prosila za posvetitev Rusije njenemu Brezmadežnemu Srcu.

Prošnja je bila uresničena šele po skoraj 70 letih! A že istega leta, ko so se zgodila prikazovanja, se je v carski Rusiji zgodila oktobrska revolucija. Nihče ni pričakoval, da bo za seboj prinesla potoke prelite krvi. Duh komunizma je prizadel številne narode, tudi Slovence. Spomnimo se tragičnega leta 1945! Marija nam je jasno povedala, kaj bo sledilo, če ne bo spreobrnjenja in vrnitve k Bogu. In se je zgodilo: mnogo dobrih in gorečih kristjanov je umrlo nasilne smrti. Nam to kaj pove? Morda kaj o naši mlačnosti!

Včeraj so nekateri mediji objavili napoved sindikatov o prekinitvi socialnega dialoga. Povedano drugače: sindikati so krenili v vojno proti vladi, napovedujejo generalno stavko, kar pomeni, da so za talca vzeli celotno državo (glej TUKAJ). Po komunističnih zborovanjih na Prešernovem trgu v Ljubljani – prevratniki so se zadrževali tudi na frančiškanskih stopnicah – bi morala Cerkev odgovoriti jasno in glasno. Tudi s pozivom na molitev in post ter male žrtve.

Kristjani v Sloveniji bi se morali zavedati, da z mlačnostjo in celo tihim simpatiziranjem s komunističnim prevratništvom (velikokrat največ zaradi oportunističnih nagibov) žagamo vejo, na kateri sedimo. In taka zgodba se ne bo dobro končala. Tako kot se ni dobro končala za mnoge kristjane, ki so v letih 1941-1945 sodelovali v projektu komunistične revolucije. Mar ni bila že ena revolucija dovolj veliko zlo? Nekateri si želijo nadaljevanja.

Nekaj je res: Slovenija se duha komunizma še ni otresla in se ga očitno še dolgo  ne bo, dokler ne bo prišlo do jasnega spoznanja, da prav zaradi istega duha ne moremo imeti blagoslova. Po slovenski zemlji je okoli 600 prikritih komunističnih morišč. Velika večina je neurejenih, žrtve nimajo niti najmanjšega obeležja, odvzeto jim je dostojanstvo. Rešitev tega vprašanja bi morala zahtevati civilna družba.

Do kdaj še? Ko bo revolucionarno kladivo dokončno udarilo, bo prepozno!

G. B.