Župnija, v katero je prišel, je bila v razsulu. Ljudje zlobni. Niso se želeli spreobrniti. Obupani župnik se je odločil, da jo zapusti. Vendar pa…
Pravzaprav je župnijo res že zapustil. Sredi noči. S seboj je vzel le molitvenik. Na nekem križišču pa je zagledal obcestni križ. In nenadoma je padel na kolena. S solzami v očeh je zrl v Jezusa na križu in mu rekel: “Jezus, kako naj se ti pridružim v samoti?” Tedaj pa mu je Jezus s križa spregovoril: “Jaz sem v Arsu. Duše v Arsu te čakajo. Vrni se nazaj!”
Da, ta duhovnik, ki je želel pobegniti iz župnije, ni bil nihče drug kot sv. Janez Marija Vianej, znan kot arški župnik in pravzor preiskušanih dušnih pastirjev, po katerem se je zgodilo veliko čudežev. Župnik Janez se je vrnil v Ars, ki se ne bi nikoli spreobrnil, če bi župnik uresničil svoj namen in pobegnil iz župnije. Ko je sam na novo spoznal Kristusa in se spreobrnil, so se začeli spreobračati tudi župljani.
Vsakdo želi kdaj zapustiti mesto, ki mu pripada in kamor ga je Bog poklical. Želi oditi, ker misli, da mu bo drugje bolje, lepše. Tako je mislil tudi arški župnik. Želel je oditi nekam v samoto. Božja volja zanj je bila drugačna.
Tako tudi vsak od nas želi zapustiti svoj “Ars”, ker misli, da bo drugje drugače. Vendar pa, kdo bo potem v “Arsu” spreobračal ljudi? Če bi vsi zapustili svoj “Ars”, ne bi bilo nikogar več, ki bi deloval v naših družinah, skupnostih, krajih. Ne oditi iz svojega “Arsa”, ker je potreben čas in potrpežljivosti, da se tvoj “Ars” spreobrne. Ljubi in čakaj na spremembo, ker samo ljubezen spreminja “Ars” tvojega življenja.
Avtor izvirnika: fra Goran Azinović OFM, medjugorje-news.com
Priredil: G. B.
