Naši predniki so vedeli, da se tisto pravo poletno vreme razvije šele v drugi polovici maja, ko minejo t. i. ledeni možje (Pankracij, Servacij, Bonifacij) in “polulana Zofka”, torej sv. Zofija, ki goduje 15. maja, ki naj bi bil po tradiciji deževen dan.
No, tu se velja nekoliko ustaviti – sv. Bonifacij, tretji od “ledenih mož”, je namreč mučenec iz četrtega stoletja, ki naj bi dal življenje za Jezusa v rojstnem kraju sv. Pavla, namreč v Tarzu v Mali Aziji. Njegov soimenjak, škof in mučenec sv. Bonifacij, ki goduje 5. junija, pa je živel v sedmem stoletju ter velja za evangelizatorja Nemčije.
Sv. Pankracij, kateremu je v Sloveniji posvečenih tudi nekaj cerkva, pa goduje 12. maja. Torej na današnji dan (skupaj s sv. Leopoldom Mandićem). Bil naj bi sin premožnih staršev iz Frigije v Mali Aziji. Po njuni zgodnji smrti je šel s stricem Dionizijem v Rim. Spoznala sta kristjane in se z vsem srcem oklenila vere. Bil je pomočnik preganjanih kristjanov in je zanje razdal svoje imetje. Zanj je izvedel tudi rimski cesar in ga hotel pridobiti zase tako, da bi se odpovedal krščanstvu. Vendar se ni dal. Tudi po grožnjah s smrtjo je ostal neomajen, kljub mladosti (imel je komaj 14 let). Sodniku je dejal: »Res sem še mlad po letih, a moj sklep je trden in se ničesar ne bojim. Kristus mi je življenje in umreti zanj dobiček.« Dne 12. maja leta 304 sta bila ob Avrelijski cesti obglavljena oba, Pankracij in njegov stric Dionizij. Na kraju smrti je kasneje nastala rimska bazilika sv. Pankracija.
Ne glede na to, da sv. Pankracij goduje na današnji dan, pa so mnoge župnije v oznanilih označile njegov god za včerajšnji dan (11. maj). Kriva je napaka v letošnjem marijanskem koledarju, ki je tega mučenca uvrstila na napačen datum.
G. B.
