Svetovni molitveni dan ter vloga žensk v Katoliški cerkvi v Sloveniji

Svetovni molitveni dan žensk (SMD) bo letos potekal v petek, 3. marca 2023 ter v ospredje postavlja Tajvan.

Spored bogoslužij v Sloveniji ob Svetovnem molitvenem dnevu žensk 2023

Četrtek, 2. marec 2023:
– ob 18.00: Izola, Evangeličanska cerkev: bogoslužje.

Petek, 3. marec 2023:
– ob 17.00: Rogaška Slatina, župnijska cerkev sv. Križa: molitveno bogoslužje;
– ob 17.30: Ljubljana, cerkev sv. Jožefa na Poljanah, Marijina kapela: molitveno bogoslužje;
– ob 18.00: Kamnik, Dom kulture Kamnik: molitveno bogoslužje;
– ob 18.00: Murska Sobota, Binkoštna cerkev v Veščici: molitveno bogoslužje;
– ob 18.30: Velike Lašče, Župnijski dom Alojzija Grozdeta: molitveno bogoslužje;
– ob 19.00: Smlednik, župnijska cerkev sv. Urha: molitveno bogoslužje.

Kaj je SMD?

Svetovni molitveni dan se je rodil v Združenih državah Amerike leta 1927 in je največje svetovno ekumensko gibanje, ki v osrčje molitve postavlja stiske žensk, mater in otrok v posameznih državah. Bogoslužja pripravijo ženske, a se ga udeležijo verniki vseh starosti, stanov in položajev iz raznih krščanskih Cerkva.

Molitveni dan tradicionalno poteka po vsem svetu na prvi petek v marcu, tako da molitev preko 180 držav zaobjame vsak košček zemlje. Vsako leto ženske iz ene države, enega kontinenta pripravijo ekumensko molitev. V njej predstavijo svojo deželo, lepote in stiske, za katere se moli. Poleg tega pa tudi predlagajo projekt v podporo žensk, mater in otrok, za katerega prosijo za finančno podporo.
Logotip svetovnega molitvenega dneva žensk je nastal leta 1982, ko so bogoslužje pripravile krščanske ženske z Irske. Sestavljen je iz štirih puščic v obliki keltskega križa, ki kažejo v središče s štirih strani neba. Puščice so oblikovane kot štiri klečeče osebe v molitvi, krog pa predstavlja svet in ekumensko edinost, kljub različnosti.

Več o SMD Slovenija na: https://smdslovenija.wixsite.com/smdslovenija

Predstavljamo vlogo žensk v Katoliški cerkvi v Sloveniji ter njihove zadolžitve na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih.

V krščanski teologiji in verovanju ima najvišjo čast Devica Marija, ki se je odzvala na Božje povabilo in postala Božja Mati (Theotokos oziroma Bogorodica). Od koncila v Efezu leta 431 se Mariji s tem nazivom uradno priznava, da je mati Jezusa Boga in ne samo mati Jezusa človeka.

Jezus v evangelijih nikoli ne izpostavlja ali ločuje ženske vloge, vendar iz njegovega delovanja lahko razberemo, da ženskam priznava enakovredno dostojanstvo kakor moškim: srečanje s Samarijanko (prim. Jn 4,1-42); povabilo prešuštnici k spreobrnjenju (prim. Jn 8,1-11); skupina žena, ki ga je spremljala ob apostolih.[1] Ne nazadnje se na velikonočno jutro ob vstajenju kot prvi prikaže Mariji Magdaleni, ki ji je Cerkev priznala, da je apostolka apostolov (apostolorum apostola).[2]

Skozi zgodovino Cerkve so postale mnoge ženske s pomočjo duhovnega vzgona podjetne in odločne. Pogosto so ubirale izvirne metode, ki jih njihovi sodobniki niso dobro razumeli.[3] Sekularizacija družbe je zahtevala odločno voljo za prilagajanje posebnim zahtevam, pri čemer ni bilo prostora za nostalgijo, polemike ali apologetiko, za sicer tipične lastnosti nepopustljivih.[4] Spomnimo na številne ženske redove, ki so začeli delovati v 19. stoletju in še danes delujejo na področju zdravstva, preventive ali v prekarnih okoljih, da bi nagovorili najbolj ranljive skupine ljudi in jim pomagali.[5]

V Katoliški cerkvi v Sloveniji so ženske pogosto prisotne na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih v pastorali, katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v laiških združenjih. Največkrat so članice ali voditeljice župnijskih oziroma škofijskih molitvenih skupin, župnijskih svetov, katehistinje in animatorke verskega izobraževanja ter predavateljice v izobraževalnih ustanovah.

Večino slovenskih katoliških kulturnih in izobraževalnih ustanov vodijo redovnice ali laikinje kot direktorice oziroma ravnateljice:
–      Nadškofijski arhiv v Ljubljani,
–      Konferenco redovnih ustanov Slovenije,
–      Slovenski katehetski urad,
–      Katehetsko-pastoralno šolo,
–      Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov,
–      Društvo katoliških vzgojiteljev in vzgojiteljic,
–      Društvo katoliških vrtcev Slovenije,
–      katoliške študentske in dijaške domove,
–      Osnovno šolo Alojzija Šuštarja v Ljubljani,
–      Romarski urad na Brezjah,
–      škofijsko pisarno Škofije Novo mesto (kanclerka);
–      Zavod Karitas Samarijan,
–      Zavod sv. Rafaela Vransko,
–      Zavod sv. Terezije Dobrepolje,
–      Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični,
–      Kulturni center Schellenburg v Ljubljani.

Ženske v Sloveniji vodijo več kot 400 župnijskih in dekanijskih karitas. Velika večina izmed več kot 10.000 prostovoljcev karitas je žensk.

V slovenskih katoliških izobraževalnih ustanovah je ženskam večinoma zaupana vzgoja otrok in mladine. Kot sodelavke delujejo v katoliških domovih za ostarele, v življenje župnij pa so dejavno vključene kot voditeljice župnijskih pevskih zborov in župnijskih pastoralnih svetov. V župniji skrbijo za vzdrževanje in ohranjanje sakralne kulturne dediščine in cerkvene opreme, animirajo bogoslužje kot bralke beril, organistke ali voditeljice pevskih zborov.

Prav tako ženske zasedajo odgovorna mesta v strukturi lokalne Cerkve kot izvršne tajnice (vloga generalnega tajnika), predsednice ali svetovalke oziroma vodje uradov na škofijskih ordinariatih.

Slovenke zasedajo odgovorna mesta tudi na vodstvenih položajih vesoljne Cerkve: na primer v vatikanskem Tajništvu za komunikacijo, Mednarodni teološki komisiji, kot svetovalke generalnih predstojnic reda ali kot magistre novink.

Cerkev v Sloveniji od II. vatikanskega koncila (1962–1965) ženske vse bolj vključuje v vzgojno, izobraževalno, duhovno, pastoralno in vodstveno življenje krščanskih skupnosti. S tem so ženske dejavno prisotne na položajih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve in se načrtuje skupno življenje krščanske skupnosti. Zastopanost žensk je na delovnih mestih v Katoliški cerkvi v Sloveniji na visoki ravni, s čimer se dodatno uresničuje dostojanstvo žene, opisano v številnih dokumentih cerkvenega učiteljstva. Med najpomembnejšimi so:
–      papež Pavel VI., Okrožnica Marialis cultus, 1974;
–      udeležba in sodelovanje na Svetovni konferenci o ženski, Mehika 1975;
–      škofovska sinoda iz leta 1987 o vlogi laikov v Cerkvi in svetu;
–      papež Janez Pavel II., Posinodalna apostolska spodbuda Christifideles laici, 1988;
–      papež Janez Pavel II., Pastoralno pismo Mulieris dignitatem, 1988;
–      papež Janez Pavel II., Pismo ženskam, 1995.

Papež Frančišek je avgusta 2016 ustanovil teološko komisijo za preučevanje položaja in zgodovine ženskega diakonata v Cerkvi. Krščanstvo je v zgodovini dokazalo, da ima ženska veliko in nenadomestljivo vlogo.

Med cerkvenimi učitelji[6] so tudi tri ženske: sv. Katarina Sienska (1347–1380), sv. Terezija Avilska (1515–1582) in sv. Terezija iz Lisieuxa (1873–1897). To dokazuje, da so ženske vseskozi navzoče v pomembnih trenutkih krščanstva in so pomembno prispevale k razvoju teologije, mistike, vzgoje, izobraževanja in drugih odločujočih področij v življenju Cerkve.

Redovnice v Sloveniji imajo posebno molitveno navezo, da vsaka moli za vsaj enega duhovnika, ki pa ne ve, kdo je ta redovnica. Številne članice redovnih skupnosti vidijo svojo vlogo v t. i. duhovnem materinstvu, ki povezuje različne vidike duhovnega in molitvenega življenja ter gradi občestvo in kakovostne odnose. Poleg tega duhovno materinstvo redovnic in mnogih drugih žensk v Cerkvi v vseh oblikah pastorale cerkvenemu življenju prinaša dodano vrednost glede odnosov in dojemanja teologije.

Papež Frančišek je 11. januarja 2021 izdal motuproprij Spiritus Domini,[7] s katerim je spremenil Zakonik cerkvenega prava ter službi branja beril in delitve obhajila v stalni in institucionalni obliki odprl tudi za ženske. V praksi zagotovo ne gre za novost, saj ženske med bogoslužjem pogosto berejo Božjo besedo ali opravljajo službo ob oltarju kot ministrantke ali delivke svetega obhajila, v skladu s pooblastili škofa. Sedaj pa ti dve službi z ustreznim pooblastilom dobivata še stalno in institucionalno obliko.[8]

Slovenski škofje so na 134. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 21. decembra 2022, za generalno tajnico SŠK imenovali sestro Marijo Šimenc FMA, ki bo nasledila generalnega tajnika p. dr. Tadeja Strehovca OFM.

SŠK