foto: Dermot Valmont / Wikipedia
Slowebzine je pred kratkim objavil dokaj obširno poročilo o tem, kako je Slovenska liturgična komisija odgovorila Matevžu Hriberniku, kar bi lahko pomenilo še dodatno zaostrovanje v odnosu med vrhom Cerkve ter skupinami, ki podpirajo obhajanje t. i. tradicionalne latinske maše (TLM). Celo v smer splošne in trajne prepovedi obhajanje zakramentov in zakramentalov po obrednikih, ki ne ustrezajo sedanji redni obliki obhajanja v skladu z misalom iz leta 1969, je za spletno stran SloWebZine zapisal urednik portala Blagovest.si Gašper Blažič.
Razumljivo je, da bi takšna zaostritev lahko samo poglobila razkol med vrhom Cerkve in skupino vernikov, ki je nastal po motopropriju papeža Frančiška »Varuhi tradicije«. Seveda je ta razkol dejansko obstajal že prej. To seveda ne pomeni, da vrh Cerkve trdovratno preganja tiste, ki jim je ljubši predkoncilski mašni obred, ki se naslanja na zadnjo redakcijo misala takšnega obreda, tj. misal papeža Janeza XXIII. iz leta 1962. O takšnem primeru dobre prakse je portal Blagovest.si poročal nedavno, ko je omenil srečanje dveh članov Duhovniške bratovščine sv. Petra s papežem Frančiškom. Slednji je tudi potrdil pravico omenjene bratovščine do uporabe bogoslužnih knjig iz leta 1962.

Leta 2007, v času papeža Benedikta XVI., je Radio Vatikan poročal o župniji sv. Janeza v Kentu (Chicago, ZDA), ki je že 18 let pred motuproprijem Benedikta XVI. Summorum Pontificum uporabljala tako stari kot novi obred z namenom, da se oba obreda med seboj dopolnjujeta in bogatita. Glede na poročilo o omenjeni župniji ter duhovniški skupnosti, ki jo vodi, lahko sklepamo, da tamkajšnja skupnost deluje inkluzivno ter v duhu ponižnosti in edinosti. Takšen pristop tudi ustreza Jezusovim besedam: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.« (Mt 13, 52) Takšen inkluzivni pristop »in/in« poudarja tudi škotsko-kanadski duhovnik James Mallon, sicer avtor knjige »Božja prenova« (v slovenskem prevodu je izšla lani pri založbi Družina). In če smiselno uporabimo vse dobre lastnosti predkoncilskega obreda tudi v sedanjem rednem mašnem obredu, je to lahko zelo dobro tako za lokalno kot za širšo Cerkev. Več o tradicionalnem obredu si lahko preberete TUKAJ.

Več si lahko preberete TUKAJ. 

C. R. 

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA