Med Piranom in Portorožem se nahaja hotelsko naselje, ki ga krasi tudi star cerkveni zvonik. Naselje poznamo pod imenom Bernardin, družba, ki ga upravlja, pa Hoteli Bernardin. Le malokdo pa ve, da so ime dobili po sv. Bernardinu Sienskemu, ki mu je bila posvečena prav ta cerkev oz. nekdanji samostan.
Kot je zapisano na spletni strani slovenske minoritske province, je bil Bernardin Sienski velik pridigar in ljudski misijonar. Njegova grobnica je v cerkvi sv. Bernardina v abruškem mestu L’Aquila. Njegovo telo počiva v modernem, novem sarkofagu, stari je namreč prišel v roke Napoleonovih osvajalcev. Umrl je 20. maja 1444, torej na današnji dan. Trinajst let po njegovi smrti so v tem starodavnem mestu začeli graditi stolnico. Največji znamenitosti te cerkve sta njegova grobnica v kapeli desne stranske ladje, ki jo je leta 1505 izdelal Silvestro dell’Aquila, in oltar iz terakote, delo Andrea della Robbia.
In kdo je ta Frančiškov manjši brat, ki je po svojem ustanovitelju zaznamoval redovno skupnost podobno kot mnogi znani pridigarji, kot je npr. sv. Anton Padovanski? Bernardino Albizeschi, ki so ga pozneje imenovali “novi Frančišek”, se je rodil 8. septembra 1380 v kraju Massa Carrara Marittima, nedaleč od Siene. Po smrti staršev so ga vzgajali sorodniki. Že z enajstimi leti je začel študirati na sienski univerzi. Zaradi nadarjenosti je bilo pred njim odprtih veliko poti, toda Božja previdnost imela je zanj pripravljene drugačne načrte. Ko je leta 1397 izbruhnila strašna epidemija kuge, je sedemnajstletni Bernardin končal študij ter negoval bolne in umirajoče v svojem mestu. Ko je bilo epidemije konec, je hudo zbolel še sam in več mesecev nihal med življenjem in smrtjo. V tistem času je v njem dozorel sklep, da bo stopil v red manjših bratov. Ko je leta 1402 ozdravel, je v Sieni prejel redovniško oblačilo, leta 1404 pa mašniško posvečenje. Bernardin je bil od vsega začetka zagovornik doslednega življenja. V nekem zapuščenem puščavniškem zavetišču je ustanovil majhen samostan, kjer je preživel deset let v popolnem uboštvu.
Leta 1413 je postal vratar v majhnem samostanu manjših bratov v Fiesolah pri Firencah, kjer si še danes lahko ogledamo njegovo celico. Nad njenimi vrati je v les vklesano njegovo ime. Od leta 1417 naprej je Bernardin delal kot spokorniški pridigar. V Italiji sta v tem času prevladovala verska ravnodušnost in nemoralnost, zaradi česar je bilo ljudskemu misijonarju iz Siene zaupano težko delo. Hodil je od mesta do mesta, se ustavljal na trgih in na prižnicah ter oznanjal Božjo besedo, ki je ni bilo mogoče preslišati. Spomin nanj je še danes živ v marsikaterem italijanskem svetišču. Tako lahko najdemo v stolnici v Perugii prižnico, s katere je Bernardin leta 1425 govoril eno svojih najznamenitejših pridig. Perugia hrani še eno znamenitost: v oratoriju sv. Bernardina, na koncu ulice Via dei Priori, so kamniti reliefi, ki prikazujejo prizore iz življenja tega svetnika.
Ta veliki misijonar je po zgledu svetega Frančiška oznanjal ljubezen, pokoro in mir. Zaradi priljubljenosti, ki jo je ohranil kljub svoji strogosti, so ga že med njegovim življenjem častili kot svetnika. Njegov učenec je bil tudi sveti Janez Kapistran, ki ga je pri delu ves čas podpiral. Bernardin Sienski je umrl 20. maja 1444 v Sieni, star triinšestdeset let. Že po šestih letih, leta 1450, ga je papež Nikolaj V. razglasil za svetnika.
Za Bernardina Sienskega je bilo značilno, da je zelo poudarjal moč in pomen Jezusovega imena. To ime v hebrejščini pomeni “Gospod rešuje”. Češčenje sv. Bernardina je razširjeno predvsem v Italiji, zlasti v L’Aquili, kjer je pokopan, pa v mestih Siena, Perugia in Massa Marittima. Posebno čast uživa tudi v cerkvi s. Maria in Aracoeli v Rimu, kjer njegovo življenje in delo poveličujejo znamenite freske slikarja Pinturicchia (okoli leta 1485).
Kot zanimivost velja omeniti, da je sveti Ignacij Lojolski je pribl. sto let po Bernardinovi smrti izbral znak “IHS”, Bernardinov “grb”, za simbol družbe Jezusove, jezuitskega reda. Jezuitski red namreč tudi posebej obeležuje praznik Jezusovega imena (v koledarju je sedaj to 3. januar). Sveti Bernardin je sicer zavetnik mesta Massa Marittima, prav tako pa zavetnik tkalcev z volno in priprošnjik v raznih boleznih (hripavost, pljučne bolezni …).
Če smo prej omenili naselje Bernardin, naj omenimo, da je sv. Janez Kapistran, prav tako Frančiškov manjši brat in oznanjevalec evangelija, ki je prepotoval vso Evropo in odigral pomembno vlogo pri obrambi Beograda pred Turki. V sredini 15. stoletja je dal pozidati samostan sv. Bernardina pri Piranu za frančiškanske observante (v samem Piranu sedaj delujejo minoriti, sicer ena od vej Frančiškovih manjših bratov). V začetku 19. stoletja je bil samostan ukinjen, uporabljala pa ga je avstrijska vojska. Od nekdanjega samostana so kmalu ostali le zvonik in prezbiterij samostanske cerkve. Danes je na tem mestu hotelsko naselje, ki je po tem svetniku dobilo ime Bernardin.
G. B.
