Gotovo ste že kdaj slišali zanjo. Bazilika Svete družine v Barceloni je zagotovo arhitekturna posebnost in tudi mati vseh cerkva, posvečenih Sveti družini.
Morda jo še najbolje poznamo po španskem oz. katalonskem imenu Sagrada Familia, vendar je njen uradni naziv v slovenščini “Spokorno svetišče Svete družine”. Začeli so jo graditi leta 1882, načrte zanjo je naredil znano arhitekt Antonio Gaudí, a še do danes ni končana. Gaudí je na projektu delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti, ki je bila posledica tramvajske nesreče, je vodstvo del prevzel Domènec Sugrañes i Gras, leta 1936 pa jo je prekinila španska državljanska vojna. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Od leta 1940 naprej so pri gradnji sodelovali arhitekti Francesc Quintana, Isidre Puig Boada, Lluís Bonet i Gari, Francesc Cardoner, Jordi Bonet i Armengol in Mark Burry.
Po trenutnih načrtih naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti. 7. novembra 2010 je še nedokončano cerkev posvetil Papež Benedikt XVI. in jo razglasil za manjšo baziliko.
Kljub temu pa je zanimivo predvsem to, da je bazilika dobila gradbeno dovoljenje šele leta 2019. Zanj je neprofitna organizacija Sagrada Familia plačala kar 4,5 milijona evrov, kar je eno najdražjih gradbenih dovoljenj v zgodovini.
Le malo ljudi pa ve, da jo je v času španske državljanske vojne v tridesetih letih prejšnjega stoletja zavzela skupina anarhistov, v njej zanetila požar, s čimer je bila povzročena ogromna škoda, saj je bila bazilika skoraj porušena, precej Gaudíjevih umetnin ter načrtov v njej je končalo svojo pot v ognju.
C. R.
