Bil je Italijan, a škofovsko službo je opravljal v Angliji, v starodavnem Canterburyju. To je sv. Anzelm iz Aoste, eden najimenitnejših predstavnikov krščanske misli v času srednjega veka.
Rodil se je leta 1033 v dolini Aoste, ki je bila tedaj del francoske Burgundije (sedaj je del Italije). Oče je bil lombardski plemič, vendar ga je vzgajal precej nasilno. Po materini smrti se je pri svojih 26 letih odpravil v benediktinski samostan v Normandiji. Postal je prior samostana in 1093 nadškof v Canterburyju, ki je zgodovinsko središče Cerkve v Angliji. Zato ima tamkajšnji nadškof še danes naziv primas Anglije.
Anzelm velja za utemeljitelja sholastike. Za razliko od intelektualcev iz zgodnjega srednjega veka, ki so bili pretežno enciklopedični kompilatorji ali mistiki, je Anzelm pod vplivom Berengarja iz Toursa prevzel racionalno dialektiko za orodje pri obravnavi temeljnih verskih resnic, med katerimi zavzema najopaznejšo mesto resnica o bivanju Boga.
V Proslogionu, njegovem filozofsko najpomembnejšem delu, poskusi po racionalni poti dokazati bivanje Boga s tem, da si zamisli bitje, od katerega se ne more zamisliti ničesar večjega/popolnejšega od tega bitja samega. Misel o najeminentnejšem bitju, od katerega si ni mogoče zamisliti ničesar bolj eminentnega, je pogojena z obstojem tega bitja v realnosti in ne zgolj umišljeno v idejah, kakor se je na začetku argumenta izrazil Anselm.
Več o njem si lahko preberete TUKAJ. Zaradi zaslug pri razvoju teološke misli je bil razglašen tudi za cerkvenega učitelja. Goduje 21. aprila.
C. R.
