Volilna kampanja se izteka. Še malo, pa se bo začel volilni molk. Čeprav bi moralo biti sedaj že nekako jasno, kdo je kdo, je v zraku še vedno tisti občutek, da še vedno obstaja precejšnja masa ljudi, ki ne ve, koga bi volila in ali bi šla sploh na volitve. Češ, v politiki je polno nemorale in dejansko so “vsi isti”.
Ne, niso vsi isti! To je velikokrat izgovor za lastno lenobo. Tudi možgansko. Morda ne spremljamo radi dogajanja, morda nam politika ni blizu, a dejstvo je, da nam prav ta segment družbenega dogajanja kroji življenja – pa če si to priznamo ali ne.
Dodatna okoliščina, ki jo moramo upoštevati pri vsem tem, pa je, da ima glas vsakega od nas občestveno razsežnost. Ne glasujemo samo zase, glasujemo za nas vse. Velja pravilo “vsi za enega, eden za vse”. Zato pri tem, ali gremo na volitve ali ne, pa tudi pri naši volilni izbiri, ne bi smeli igrati vlogo naši zgolj osebni egoistični interesi.
Gre torej za našo moralno državljansko in krščansko dolžnost. Najprej to, da se volitev udeležimo, potem to, da damo glas najprimernejši izbiri. To pa je za koga, ki ne pozna politike, morda težka izbira, saj je strankarska politika neke vrste zverinjak, v katerem se je težko znajti. Zato je molitev k Svetemu Duhu, preden obkrožimo stranko oz. kandidata, nujna.
A ključni so tudi kriteriji razločevanja pred odločitvijo. Jezus pravi, da drevo spoznamo po sadu. Odločamo se torej glede na dosedanje mandatno obdobje od zadnjih volitev (leta 2018) dalje. V tem času smo imeli dve vladi. Prejšnjo je vodil Marjan Šarec (LMŠ), ki je januarja 2020 vrgel puško v koruzo. Marca 2020 je vodenje vlade prevzel Janez Janša, ko se je v naši državi že začela epidemija covid19 in so bile razmere nenormalne. Dandanes nam mnoge evropske države zavidajo, da smo v tako zaostrenih razmerah, ko je bila politika povsem neenotna, pristali med zmagovalci v boju z epidemijo. Če bi bila politika enotna in če ne bi bilo toliko zaviranja ukrepov, bi bil izplen še veliko boljši. Žal se je to slabo končalo za več tisoč smrtnih žrtev.
Na voljo imamo torej dve vladi, ki ju lahko primerjamo. Kako smo se počutili leta 2019 in kako smo se počutili leta 2021, če odmislimo epidemijo, ki je bila globalen pojav in so se z njo soočale vse države? Ob tem se moramo zavedati tudi vpliva mednarodne politike: če je država zgolj pasiven opazovalec, je tudi manj zanimiva za tuje vlagatelje, kar vpliva tudi na blaginjo. Vojna v Ukrajini se tiče ne samo Ukrajine in Rusije, ampak tudi vseh nas, kajti posledice te vojne so globalne. Kako bi se na to dogajanje odzval prejšnji predsednik vlade če bi zdajle še vedno vodil vlado?
Glede na to, kako smo Slovenci še vedno obremenjeni s predsodki o nemoralnosti politike, ni presenetljivo, da nam praktično pred vsakimi volitvami ponudijo kakšnega novega mačka v žaklju. Se pravi, nov obraz, nekaj svežega, nekoga, za katerega upamo, da bo ta ravnal drugače. Pa čeprav smo se že tolikokrat opekli. In tudi tokrat ni nič drugače. Torej, boste tvegali, da vlado prevzame energetski oligarh? Boste celo sami prispevali k temu in s tem izpostavili tveganju tudi ostale sodržavljane?
Naj bo vaša odločitev na volitvah preudarna. In ne pozabite: v obrazcu kesanja pri vsaki maši je vključeno tudi kesanje, ker smo mnogo dobrega opustili. Zato na nedeljo Božjega usmiljenja ne naredimo te hude napake.
Uredništvo portala Blagovest.si
