Sv. Vid (foto: Wikipedia)

Najdemo ga na severu Ljubljane, pa blizu Stične, pri Grobelnem… Govorimo o krajevnem imenu Šentvid, ki nakazuje povezanost s sv. Vidom, zgodnjekrščanskim mučencem, o katerem kroži mnogo legend, medtem ko je le malo znanega o njegovem življenju. Okoli leta 600 je nastal spis “Mučeništvo svetega Vida”, ki opisuje njegovo življenje.

Sveti Vid se je, kot opisuje omenjeni spis, rodil kot sin bogate, poganske družine v današnji Mazara del Vallo, na jugozahodni obali otoka Sicilije. Ko mu je bilo sedem let, je moral zaradi svoje vere in pripadnosti Kristusu skupaj s svojim vzgojiteljem Modestom in hraniteljico Krescencijo pobegniti v daljno Lukanijo, ker ga je hotel oče Hylas prisiliti, da bi se odpovedal veri.

Vendar pa je zbežal ravno v času velikih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov. Tako je moral Sveti Vid v tujini za svojo vero veliko trpeti. Ujet kot kristjan je s svojima skrbnikoma odveden v Rim. Tu je naredil nekaj čudežev, med drugim je ozdravil cesarjevega sina. Kljub temu je bil s svojima spremljevalcema obsojen na smrt. Po običajnem mučenju so ga vrgli v kotel z vrelim oljem. Iz njega so ga vzeli angeli in ga pospremili v Lukanijo, kjer je mladenič umrl. Po pripovedovanju naj bi se njegovo mučeništvo zgodilo v začetku Dioklecijanovega preganjanja okoli leta 304 ali 305.

Zanimivo je, kako je god sv. Vida po julijanskem koledarju (realno zaostaja 13 dni za sedaj veljavnim gregorijanskim) povezan z zgodovino Srbov. Na “Vidov dan” (sedaj je to 28. junij, nominalno je 15. junij) se je zgodila bitka s Turki na Kosovem polju, leta 1914 je bil prav tako na Vidov dan sprožen usodni strel na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, leta 1921 pa je bila sprejeta t. i. vidovdanska ustava Kraljevine SHS.

Sv. Vid je zavetnik okoli 40 cerkva v Sloveniji. Nekatere kraje smo že omenili, a naj spomnimo še na Videm pri Ptuju, Preserje, Podnanos (Šembid), itd. Prav tam je nastala tudi znana narodna pesem “Pa se sliš'”, ki jo je priredil Karol Pahor. Spodaj si lahko poslušate, kako so to skladbo pred leti zapeli Američani.

C. R.