Za izraz “lavretanske litanije Matere Božje” ste najbrž že slišali. Takšen naziv jim pripada, ker izhajajo iz italijanskega mesta Loreto (Laurentum). Gre pa za molitev, pravzaprav ljudsko pobožnost, ki proslavlja Božjo Mater z naslovi, vzetimi iz Svetega pisma in spisov cerkvenih očetov.
Marijine litanije v sedanji obliki so bile prvič natisnjene leta 1575 v knjižici, namenjeni romarjem v Loretu pri Anconi na italijanski obali Jadranskega morja. V tem kraju namreč stoji znamenito svetišče Matere Božje, ki velja za najbolj obiskano Marijino romarsko svetišče v Italiji. Cerkev je bila sezidana v drugi polovici 15. stoletja nad ‘nazareško’ ali ‘sveto hišico’ – domovanjem Svete družine v Nazaretu. Po izročilu naj bi jo angeli prenesli semkaj iz Palestine leta 1294, potem ko je nekaj časa stala na Trsatu nad Reko. Tudi tam se nahaja znana božja pot, s katero smo povezani tudi Slovenci.
Izročilo pravi, da je bila nazareška hišica postavljena v lovorov gaj – latinsko ‘lauretum’, iz česar je nastalo italijansko ime Loreto, po latinski obliki imena kraja se litanije imenujejo ‘lavretanske’. Zdaj stoji ‘sveta hišica’ pod kupolo bazilike v Loretu, od zunaj je obdana z marmornato preobleko, ki jo krasijo reliefni prizori iz Jezusovega in Marijinega življenja. Umetnino je napravil v letih 1509–1511 slavni arhitekt Bramante, ki je zasnoval načrte za baziliko sv. Petra v Rimu. Papež Pavel II. je leta 1498 ukazal, naj nad ‘sveto hišico’ zgradijo veliko cerkev, ki ima dvanajst kapel, ena od njih je posvečena sv. Cirilu in Metodu in se zato imenuje ‘slovanska’.
V notranjosti nazareške hišice je kip črne Marije ali lavretanske Device. Njegova posebnost je temno Marijino obličje, ki je značilno za najstarejše podobe. Zgodovina tega kipa sega v 14. stoletje, prvotni kip pa se je izgubil v požaru leta 1921. Leto kasneje je nastal sedanji, ki je izdelan iz lesa libanonske cedre. Najpomembnejša dneva za loretsko svetišče sta 8. september, praznik Marijinega rojstva, in 10. december, spomin prihoda nazareške hišice v Loreto, piše Ognjišče.
Čez dva dni pa pa velik praznik obhajajo v Mehiki, v svetišču Guadalupe, ki velja za najbolj obiskano Marijino romarsko središče na svetu. V Mehiki in vsej Latinski Ameriki danes praznujejo začetek guadalupske Marijine božje poti, ko se je leta 1531 na griču Tepeyac pri Mexicu Marija prikazala Janezu Didaku (Juan Dieg), zdaj blaženemu (goduje 9. decembra). Leta 1754 je bilo po izčrpnih preiskavah dovoljeno tudi bogoslužje v spomin tega dogodka. Sv. Pij X. je leta 1910 dovolil, da guadalupsko Marijo s praznikom častijo v vsej Latinski Ameriki. Papež Janez Pavel II. je ob svojem obisku Mehike v Marijinem svetišču 23. januarja 1999 določil, da praznik liturgično obhajajo odslej v vsej Ameriki, je nekoč zapisal profesor dr. Marijan Smolik.
Vir: Ognjišče, Marija.si
C. R.
