Pojavljata se v paru kot “dvojčka”, njuno ime je v osemdesetih letih celo postalo sinonim za smešno risanko, po njiju se imenuje celo letovišče v Dalmaciji. Kdo sta sv. Filip in sv. Jakob mlajši in zakaj se pojavljata skupaj?
Jakoba, Jezusovega sorodnika in prvega jeruzalemskega škofa, ne smemo zamenjati s soimenjakom v dvanajsterici apostolov – govorimo o Zebedejevem sinu Jakobu, ki goduje 25. julija, njegov mlajši brat, prav tako apostol, pa je sv. Janez, evangelist. Jakob “mlajši” pa je doma iz Nazareta, je sin Alfeja in Marije (ki jo Janezov evangelij omenja kot Marijo Klopájevo, slednja je namreč stala pod križem skupaj z Jezusovo materjo Marijo, pa z Marijo Magdaleno ter Salomo, to je materjo Zebedejevih sinov; evangelista Matej in Marko omenjata Marijo, Jakobovo mater). Med dvanajsterimi se omenja tri Jezusove sorodnike, poleg Jakoba še Simona Gorečnika in Juda Tadeja, ki tudi godujeta skupaj in sicer 28. oktobra. Omenja pa se, da je imel Jakob tudi brata Jožefa, ki pa ni bil član dvanajsterice. Kdaj je bil poklican za apostola, ni povsem znano, saj je Jezus šele kasneje med svojimi učenci določil dvanajst tistih, ki jih je imenoval apostole. Glede na to, da so bili Jezusovi sorodniki sprva zelo zadržani do Jezusovega mesijanskega poslanstva, saj so v začetku javnega delovanja skupaj celo prišli iskat Jezusa, da bi ga na silo odpeljali domov (spomnimo se, kaj je Jezus rekel glede tega, “kdo je moja mati in kdo so moji bratje”… ), lahko sklepamo, da so se krogu učencev pridružili šele tik pred tem, ko je Jezus izbral dvanajst apostolov. Obstaja možnost, da je tudi kot apostol dvomil o Jezusovem mesijanskem poslanstvu, saj sv. Pavel omenja, da se je Jezus po vstajenju posebej prikazal Jakobu (prim. 1Kor 15, 7) in šele nato vsem apostolom. Sv. Pavel na drugem mestu celo pravi, da je bil Jakob edini apostol, ki ga je v začetku poznal (prim. Gal 1,19), ob tem ga naziva kot “Gospodovega brata”, torej sorodnika.
“Zaradi svoje zvestobe Mojzesovi postavi in zaradi svojega spokornega življenja je Jakob dobil vzdevek Pravični. Postal je prvi škof jeruzalemske krščanske skupnosti in odigral je pomembno posredovalno vlogo na prvem apostolskem koncilu leta 50 v Jeruzalemu. Proti ozkosrčnim kristjanom iz judovstva, ki so od spreobrnjencev iz poganstva zahtevali, da morajo sprejeti tudi Mojzesovo postavo, je Jakob zastopal stališče apostola Pavla: poganov, ki hočejo sprejeti vero v Kristusa, ne obvezuje ne obreza ne judovska postava,” je zapisano na spletni strani revije Ognjišče.
Kaj pa Filip? Apostol grškega imena (kar tisti čas niti ni bil tako redek pojav, nosilec tega ime je bil tudi eden od bratov galilejskega tetrarha Heroda Antipe, ki si je lastil ženo svojega brata) je bil doma iz Betsajde ob Genezareškem jezeru, tako kot Simon Peter ter Andrej. Jezus je namreč precej časa svojega delovanja preživel prav na območju Kafernauma in Betsajde. Vendar je bil Filip sprva med učenci sv. Janeza Krstnika, Jezus pa ga je povabil, naj hodi za njim. Bil je torej eden prvih Jezusovih učencev, ki je nato poročal prijatelju Natanaelu Bartolomeju (slovensko: Jernej).
Janezov evangelij omenja Filipa še trikrat: ob prvem čudežnem nasičenju pet tisoč mož Jezus skuša Filipa z vprašanjem: »Kje naj kupimo kruha, da bi jim dali jesti?« Filip odgovori: »Za dvesto denarjev kruha ne bi bilo zadosti zanje, da bi vsak dobil le majhen kos.« Kasneje, tik pred koncem Jezusovega javnega delovanja, ko je Jezus slovesno prišel v Jeruzalem, je skupina Grkov (verjetno poganskih spreobrnjencev v judovstvo) prosila Filipa in Andreja, naj jih pripelje k Jezusu. Tretjič pa se je Filip oglasil pri zadnji večerji. Ko je Jezus učencem dejal: »Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta«, mu je Filip vpadel v besedo: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je odgovoril: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal?«
V Apostolskih delih pa je Filip omenjen večkrat. Vendar je uvodoma omenjen diakon Filip kot eden izmed sedmerice diakonov, ki ga sv. Pavel imenuje celo “evangelist” in verjetno ne gre za istega Filipa. Najverjetneje je diakon Filip med drugim oznanjal evangelij v Samariji, kjer se je ob njegovih besedah spreobrnil čarodej Simon. Takoj zatem pa je Filip naletel na odposlanca etiopijske kraljice in mu razložil pomen starozaveznih prerokb. Odposlanec se je dal krstiti in je zelo verjetno ponesel krščansko oznanilo v svojo domovino. Filip, ki je po delovanju Svetega Duha celo čudežno izginil s kraja krščevanja, je nadaljeval s poslanstvom v Ašdodu in nato v Cezareji. Za apostola Filipa pa izročilo pravi, da je oznanjeval med Skiti (sedanja južna Rusija) ter v Frigiji (zahodna Mala Azija). Vendar si življenjepisci niso enotni, ali je res umrl mučeniške smrti v Hierapolisu. Diakon Filip sicer goduje 11. oktobra.
Sicer pa sta apostola Filip in Jakob do leta 1955 imela god na prvi maj. Po uvedbi praznika sv. Jožefa delavca sta nekaj časa imela god 11. maja, od leta 1970 naprej pa je njun god na tretji maj.
P. G.
