Kot smo že poročali, je upravni odbor Prešernovega sklada včeraj razglasil imena Prešernovih nagrajencev. Glavna prejemnika sta zborovodja in muzikolog dr. Mirko Cuderman ter klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar.
Urednik portala Blagovest.si Gašper Blažič pravi, da je za Kajetana Gantarja prvič slišal že kot dijak Škofijske klasične gimnazije. “Ker smo imeli za tiste čase razmeroma redek t. i. klasični program z obvezno latinščino in velikim poudarkom na antiki, smo tudi pri slovenskem jeziku s književnostjo obravnavali tudi najbolj znana dela iz starogrškega izročila. In seveda je šlo večinoma za prevode dr. Kajetana Gantarja. Tu in tam smo, recimo pri Sofoklejevem Kralju Ojdipu, primerjali starejši prevod Antona Sovreta z Gantarjevim prevodom in ugotavljali, da je slednji sodobnejši in predvsem ‘mehkejši’ za branje in razumevanje. Nazadnje pa sem bil zelo pozoren na Gantarjev komentar t. i. kolesarskih protestov v Ljubljani, saj je imel s podobno različico političnih biciklistov tudi sam opravka v Celju, v času svoje mladosti. Le da so bili to takrat pronacistični biciklisti.
Tudi za dr. Cudermana sem slišal že zgodaj, poznal sem ga bolj na daleč, kot zborovodjo v samem vrhu slovenske zborovske glasbe. Consortium musicum, Slovenski komorni zbor … to je velika zakladnica slovenske zborovske glasbe, predvsem to velja za sakralno glasbo, kjer je svoj delež kot član dal tudi sedaj že pokojni nadškof Alojz Uran. Ko sem v preteklem letu nekoliko raziskoval Uranovo pevsko udejstvovanje, sem s tem hkrati spoznaval tudi močno vlogo dr. Mirka Cudermana. Po vseh teh posnetkih sakralne glasbe so se namreč navdihovali tudi mnogi župnijski pevski zbori, tudi tisti, pri katerem sem sam prepeval do preselitve v drug kraj.”
Kaj pa nagrajenci Prešernovega sklada? “Če sem za gospoda Cudermana dejal, da ga poznam bolj ‘na daleč’, pa sem imel že kot dijak prvega letnika ŠKG prvo neposredno izkušnjo s petjem v pevskem zboru in to po zaslugi letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada Damijana Močnika, s katerim imava skupno tudi to, da sva doma iz iste dekanije. Njegov pedagoški čut je bil neverjeten. Ko smo že ob začetku šolskega leta dobili vpoklic na obvezno avdicijo, so mnogi nergali, iskali izhode, kako jim ne bi bilo treba biti v zboru. Jaz pa sem si rekel: kar bo, pa bo. Na avdicijo sem prišel kot mulc, ki o zborih ni imel pojma. Pa me je vzel v Veliki mešani zbor Matije Tomca. Ob prazniku sv. Stanislava novembra 1994, ko se je odprla prva zavodska športna dvorana, smo že imeli prvi nastop. In vedno, ko smo se nekako znašli v zagatnem položaju, če je bila kakšna skladba za nas težka, je našel izhod iz krize. Vedno. Kasneje sem sodeloval tudi pri prvi zasedbi zbora Megaron in imeli turnejo na Poljskem. Njegov skladateljski opus pa je obšel svet. Če danes vtipkamo npr. v iskalnik portala Youtube, bomo po vsem svetu našli zbore, ki izvajajo njegove skladbe, denimo Verbum supernum prodiens, Si vox est canta… Da seveda ne omenjam mnogih priredb tako ljudskih kot umetnih, denimo legendarna Privškova ‘Nad mestom se dani’… Čestitke pa seveda tudi sonagrajenki Andreji Zakonjšek Krt, sedaj sva someščana, zadnje čase velikokrat zasledim njene nastope tudi izven opere.”
“Naj ob koncu še dodam, da sta žena letošnjega Prešernovega nagrajenca, pesnica Roža Gantar ter nagrajenec Prešernovega sklada Damijan Močnik leta 1996 združila moči kot avtorja besedila in glasbe v himni prvega papeževega obiska ‘Tisoč let je že minilo’,” je še dodal urednik Blagovest.si.
C. R.
