Ob letošnji 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je pri Založbi Brat Frančišek izšla monografija Plečnik: Živim in mrtvim, Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije za območje pokopališča. Knjiga je plod sodelovanja dveh umetnostih zgodovinarjev, krajinske arhitektke in dveh frančiškanov.
Kot je zapisal urednik, frančiškan Andraž Arko, je knjiga, vsaj v nekem smislu, tiskana verzija dokumentarca Plečnikov skriti biser iz leta 2021, ki pripoveduje zgodbo o cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. V želji, da pa ne bi bila zgolj tiskana verzija filma, je k sodelovanju povabil štiri avtorje, da so razširili in poglobili ali dopolnili zgodovinski kontekst, ki ga obravnava dokumentarec.
Kot piše na spletni strani producenta dokumentarca Feguš Film, gledalca beseda in slika popeljeta na območje ob Dunajski cesti, kjer je v 30. letih minulega stoletja stala cerkvica sv. Krištofa, obdana z opuščenim mestnim pokopališčem. Tam so ustanovili novo župnijo Bežigrad. Ker je cerkvica postala premajhna, so po Plečnikovih načrtih zgradili novo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki je služila kot prizidek k stari cerkvi.
Leta 1957 pa si je komunistična oblast prav na tem mestu zamislila gradnjo Gospodarskega razstavišča za potrebe 7. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Cerkev sv. Krištofa in Plečnikov prizidek so porušili in nekaj sto metrov stran, na drugi strani ceste, po originalnih Plečnikovih načrtih cerkev sv. Cirila in Metoda postavili na novo.
Umetnostni zgodovinar Franci Lazarini se v monografiji posveti starejši zgodovini cerkve sv. Cirila in Metoda. Lazarini raziskuje slovensko arhitekturo 19. in 20. stoletja, tudi Plečnikov opus. Leta 2021 je v zbirki Umetnine v žepu izšla njegova knjižica Plečnikova cerkev za Bežigradom, ki jo je za pričujočo monografijo temeljito nadgradil, piše na platnicah monografije.
Umetnostna zgodovinarka Tina Potočnik in krajinska arhitektka Tanja Simonič Korošak se v knjigi posvetita pokopališču Navje in Baragovemu semenišču. Tina Potočnik je konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter v okviru slednega predsednica delovne skupine za varstvo dediščine Plečnika.
Gvardjan samostana Ljubljana – Šiška Silvin Krajnc v monografiji piše o pastoralnem delu v župniji Ljubljana – Bežigrad v obdobju od 1959 do 2016. Med letoma 1975 in 1980 je bil kaplan in nato med letoma 1980 in 1986 župnik za Bežigradom. Prispevek Arka nosi naslov Plečnikov skriti biser, v njem predstavi življenje v župniji Ljubljana Bežigrad v letih od 2016 do 2022.
STA
