“V času epidemije, ko spremljamo vse vrste protestov, se ob prizorih igralcev, ki se slačijo na ulici, večkrat sprašujem, kam bomo prišli, če bo vsakdo izražal svoje nestrinjanje na način, ki se mu v tistem trenutku nariše pred očmi,” je na facebooku zapisala Marjeta Bec, sicer urednica revije Družina in življenje.
“Pristnost, pa naj ima zadaj še tako dober in plemenit namen, ne sme biti bianco menica za nesramnost. Za žalitve tistih, ki ne mislijo tako kot jaz. Za stresanje kletvic in obkladanje ljudi z vsemi mogočimi vzdevki in pridevniki. Zdi se mi, da smo od “bodi tiho in ne ugovarjaj” kot družba prišli do “povej vsakomur, kar mu gre”, pri čemer so načini izražanja že zdavnaj presegli meje dobrega okusa in zdrave pameti. Kot pri vseh stvareh, je tudi učenje pristnosti proces. Ko zanihamo od ene skrajnosti do druge in ugotovimo, da smo jo tudi na drugem koncu dobili po glavi, moramo začeti iskati srednjo pot. Povedati svoje mnenje, izraziti svoja čustva, ne da pri tem z rafali svojih besed pokosimo vse okrog sebe,” je še zapisala.
Hvala, Marjeta, za te misli, ki so zelo pomembne in poučne za naš čas.
C. R.
