Na hrvaškem spletnem mediju Dnevno je bilo objavljena izkušnje klinične smrti, ki jo je podelil kandski duhovnik in misionar. O teh izkušnjah lahko marsikje slišimo, beremo v knjigi Raymonda A. Moodyja Življenje po življenju, kjer je ta pojav temeljito obdelan, lahko pa o takšnih doživetjih beremo tudi v leposlovju, je na portalu Časnik.si objavil duhovnik Niko Rupnik.
Duhovnik je o tem govoril, zapisal je nekdo drug, zato je zapisano v tretji osebi. Osrednje mesto v tem pričevanju ima Božje usmiljenje, zato je branje tega prispevka primerno pred belo nedeljo, ki je tudi nedelja Božjega usmiljenja. Jezus je rekel duhovniku, naj pove ljudem, kje ga lahko najdejo.
Duhovnik – misijonar na dopustu je zaplaval v morju, kmalu pa se je začel potapljati
Bil je na dopustu. Stopal je ob obali in molil rožni venec. Nato se je odločil za kopanje. Morje je bilo mirno, med plavanjem je prišla plima in valovi so ga ponesli v globine morja. Nameraval se je vrniti na obalo, a je videl, da se premika le še bolj na odprto morje. Bil je miren, ker je nekako čutil, da ga bo nekdo rešil. Kot da bi slišal glas: »Ne boj se!«
Po boju z valovi se je v nekem trenutku znašel pod vodo v popolni temi. Spoznal je, da umira. Razmišljal je: »Smrt je prišla in zdaj bom prišel pred Boga.«
Rekel je: »Bog, prihajam k tebi! Bodi milosten, sprejmi mojo dušo!«
Ugledal je luč Božje navzočnosti. In slišal glas: »Ne skrbi za telo. Ne potrebuješ ga.«
Videl je tudi dva žarka svetlobe in vedel je, da sta bila tista žarka dva angela, čeprav nista bila v človeški podobi. Ta dva angela sta nekam odpeljala njegovo truplo.
Več si lahko preberete TUKAJ.
C. R.
