Sv. Jurij prebada zmaja. (foto: Paolo Uccello / Wikipedia)

Sveti Jurij je svetnik, ki ga Slovenci dobro poznamo. No, vsaj mislimo, da ga. Morda tudi zaradi tega, ker je zavetnik številnih cerkva in mest, omenja se ga tudi kot zavetnika slovenske prestolnice.

Šentjur, Šentjurij, Šenčur, Šturje – to so krajevna imena, ki kažejo na to, da je sv. Jurij zelo pogost zavetnik slovenskih cerkva in župnij. Za Marijo, Jezusovo Materjo, sv. Janezom Krstnikom, sv. Nikolajem in sv. Martinom je najpogosteje omenjen zavetnik slovenskih cerkva. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je kar 75 slovenskih cerkva posvečenih sv. Juriju. Ob tem velja izpostaviti župnijske cerkve v Piranu, na Ptuju (proštija), v Slovenskih Konjicah, Sv. Juriju v Prekmurju, Sv. Juriju v Slovenskih Goricah (Jurovski Dol), pa v Šentjurju pri Celju, Šenčurju pri Kranju, Ajdovščini (Šturje), Šentjuriju pri Grosupljem, Dobrniču, Dutovljah na Krasu, Čatežu ob Savi, Ihanu pri Domžalah, Komnu, ljubljanskih Stožicah (stara cerkev), Motniku, Mozirju, Polšniku, Stari Loki pri Škofji Loki, Sv. Juriju ob Ščavnici, Starem Trgu pri Ložu, Šenturški gori, Zg. Gorjah nad Bledom… Med Belokranjci je sv. Jurij prinašalec pomladi in pomemben člen v lokalni etnologiji. Med znanimi Belokranjci je ime po znanem svetniku nosil tudi Jurij (Juro) Adlešič, ki je zaslovel kot odvetnik in politik, saj je med obema svetovnima vojnama postal tudi župan Ljubljane, katere zavetnik je prav tako sv. Jurij.

Kdo je bil sv. Jurij, ki ga na grbu upodabljajo bodisi z Jurijevim križem, bodisi s prebadanjem zmaja (podobno kot nadangela Mihaela)? Živel je v tretjem stoletju kot vojak iz Kapadokije, sedanje Turčije. Njegovo ime ima v latinščini isti koren kot ime Just ali Justin (namiguje na pravičnost). Namreč, izraz »ius« (genetiv: iuris) je latinski izraz za pravo. Življenjepis ni povsem znan, saj se je okoli sv. Jurija spletlo ogromno legend. Po nekaterih podatkih naj bi bil po očetu perzijskega porekla, zanesljivo je le to, da je bil vojak, ki se je zavzemal za reveže in je bil v tem podoben lik kot denimo sv. Martin in sv. Nikolaj, ki sta bila škofa. Najbolj znana legenda o njem (v svojem delu Zlata legenda jo je zapisal Jakob da Voragine) je tista, kako je rešil kraljevo hčer pred zmajem, ki je ustrahoval vso deželo. Napadel ga je s sulico, ga ranil in obljubil ljudstvu, da ga bo ubil, če se bodo dali vsi krstiti. Ko ga je usmrtil, se je dalo krstiti kakih petnajst tisoč ljudi. Zmaj v svetopisemski Knjigi razodetja sicer označuje hudega duha oz. Satana.

Sv. Jurij naj bi umrl mučeniške smrti tako, da se je sam naznanil na dvoru v Nikomediji, da je kristjan. Prestati je moral dolgotrajno in vsestransko mučenje: privezali so ga na kol, vrgli v vrelo apno, a je vse prestal brez poškodb. Na koncu so ga, skupaj s kraljico, ki se je ob njegovih čudežih spreobrnila, obglavili pred mestnimi vrati.

Dandanes je sv. Jurij zavetnik, raznih viteških redov, pa tudi tabornikov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev. Je priprošnjik proti vojnim nevarnostim, proti skušnjavam, za vreme, proti vročici, proti kugi, sifilisu, gobavosti in različnim kožnim boleznim. Je tudi eden izmed štirinajstih priprošnjikov v stiski. Goduje 23. aprila, po starem oglejskem koledarju tudi dan kasneje. Je cenjen svetnik tako na Zahodu (Anglija) kot na vzhodu (Srbija). Z njegovim godovnim dnem so povezana imena, kot so Jurij, Jure, Juraj, George, Georg, Đorđe, Jörg, Jorge (rojstno ime sedanjega papeža Frančiška), Giorgio, itd.

G. B.