Vzklik “Pomoč kristjanov” je med vsemi vzkliki v Marijinih litanijah Slovencem še najbolj blizu. Tudi zato, ker se nanaša tudi na naše največje romarsko središče, ki je hkrati tudi slovensko narodno marijansko svetišče.
Češčenje Marije Pomočnice se je začelo konec 16. stoletja po presenetljivi zmagi nad Turki v pomorski bitki pri Lepantu. Res je sicer, da ta dogodek bolj povezujemo s praznikom Rožnovenske Matere Božje, a prav ti veliki dogodki, ko se je Evropa borila pred zavojevalsko vojsko otomanskega imperija, so močno utrdili marijansko pobožnost. Mnogi, ki so se znašli v hudi stiski, so se zaobljubili Mariji za rešitev. O tem pričajo mnoge kapelice, posvečene Mariji.
Med tistimi, ki so se zaobljubili, je bil tudi kranjski slikar Leopold Layer, ki se je v času Ilirskih provinc ukvarjal s ponarejanjem denarja, zato so ga zaprli. Po izpustitvi leta 1814 je v skladu s svojo zaobljubo uredil kapelico Matere Božje v cerkvi sv. Vida na Brezjah na Gorenjskem. Oljnata podoba Marije Pomagaj je kasneje postala simbol slovenske predanosti Mariji. Po prepovedi romanj s strani avstrijskega cesarja Jožefa II. so se po padcu francoske nadvlade le-ta spet začela širiti. Podoba Marije Pomagaj je postala milostna podoba, saj so že v samem začetku dokumentirali kar nekaj ozdravljenj. Gorenjski rojak, ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, je leta 1907 poskrbel za slovesno kronanje podobe. Marija Pomagaj je tako postala tudi Kraljica Slovencev. Tudi mnoge pesmi, posvečene njej v čast (“Marija pomagaj nam sleherni čas”, “Marija skoz življenje”, itd.) pričajo o tem. Nič nenavadnega torej, da je za Slovenijo in Slovence dan Marije Pomočnice slovesni praznik.
Velik častilec Marije Pomočnice je bil tudi sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev in apostol mladine. Živel je namreč v nemirnem času 19. stoletja, ki so ga pretresali dogodki, ki so lomili vezi med krščanstvom in družbo. V Torinu se je srečal tudi z mnogimi sektami in herezijami, ki so vabile ljudi, ki niso bili poučeni v veri. Zato Mariji v posebni molitvi tudi pripisuje, da je sama premagala vse zmote sveta, saj herezije skoraj vedno zavračajo češčenje Device Marije. Zanj sta bila češčenje evharistije in Marije dva ključna stebra katolištva, zato je vztrajal, da kjer se časti Najsvetejše in Devico Marijo ter spoštuje papeža, tam so resnični katoličani. V nemirnih časih, ko je politična oblast v savojski monarhiji ukinjala redove in zapirala samostane, je sv, Janez Bosko Devici Mariji v čast v Torinu postavil mogočno svetišče. Tudi v Sloveniji je mati vseh salezijanskih cerkva posvečena Mariji Pomočnici in sicer na Rakovniku v Ljubljani.
Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas!
