Pred kratkim smo objavili članek o postnem času, ki traja – brez vštetih nedelj – 40 dni. Vendar pa velja razlaga, da se postni čas dejansko zaključi že na veliki četrtek, kar mnogim povzroča nejasnosti, kajti 40-dnevno obdobje (brez postnih nedelj) zajema obdobje od vključno pepelnice do vključno velike sobote.
Glede pomena postnega časa in velikonočnega tridnevja – katere dneve to zajema – smo se z dodatnimi vprašanji obrnili na tiskovni urad Slovenske škofovske konference. Posredovali so nam naslednji odgovor:
Bogoslužno dogajanje velikega tedna z bogato simboliko in izborom svetopisemskih besedil uvaja vernike v Veliko noč, ki je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek, velika sobota in Velika noč.Postni čas, ki ga začenjamo na pepelnično sredo in traja štirideset dni, sklenemo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.Velikonočno tridnevje – trije ali štirje dnevi?Ker se velikonočno tridnevje začne že z velikim četrtkom, nas lahko zavede, da gre za bogoslužja velikega četrtka, petka in sobote. To pa bi bilo v nasprotju z izrazom Triduum Sacrum, s katerim je sv. Ambrož in s Sacratissimum Triduum, s katerim je sv. Avguštin označeval skrivnost križanega (petek), pokopanega (sobota) in vstalega Kristusa (nedelja), skratka Kristusovo velikonočno skrivnost. In ker se po judovskem koledarju dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Tako je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer. In če štejemo sedaj soboto od sončnega zahoda zvečer, nazaj štiriindvajset ur, pridemo do petka zvečer in še enkrat štiriindvajset ur nazaj, pridemo do četrtka zvečer. Tako so, liturgično gledano, resnično le trije dnevi, imenovani velikonočno tridnevje.Ker je velika noč skrivnost trpečega, umrlega in vstalega, je povsem zgrešeno, da uporabljamo ta izraz za velikonočno nedeljo. Velikonočna nedelja je le vrhunec velike noči, ki jo obhajamo tri dni: na začetku je Gospodova večerja, nato pa skrivnost trpečega, umrlega in vstalega. Zato je treba vernike poučiti, da se velika noč obhaja tri dni in ne le zadnji dan tridnevja, to je na nedeljo Gospodovega vstajenja. Pod izrazom velika noč razumemo obhajanja skrivnosti Kristusa trpečega, umrlega in vstalega!
Torej, velikonočno tridnevje vključuje tudi samo veliko noč. Res pa je, da se z vigilijo dokončno zaključi tisti širši postni čas in začne velikonočni liturgični čas. Velika noč se kot praznik, sicer ne obhaja zgolj en dan, ampak kot osmina (od velikonočne vigilije do bele nedelje oz. nedelje božjega usmiljenja), velikonočni čas pa nato traja do vključno binkoštne nedelje.
C. R.
