Na današnji dan karmeličanska duhovna družina praznuje prebodenje srca sv. Terezije Velike. Ob tej priložnosti objavljamo zapis sv. Janeza od Križa, ki je v svojih spisih opisal ta pojav.
V Devteronomiju govori Mojzes: “Gospod, tvoj Bog, je ogenj, ki použiva” (5 Mz 4,24), kar pomeni ogenj ljubezni. Ta ogenj ima neskončno moč, zato more z neizrekljivo silo použiti in spremeniti vase dušo, katere se dotakne. Požiga pa jo in jo spreminja vase, kakor jo najde pripravljeno, eno bolj, drugo manj; in tudi kolikor, kakor in kadar hoče on sam. Ker je Bog neskončni ogenj ljubezni, se hoče včasih dotakniti duše zelo tesno, in tedaj je njena gorečnost na tako visoki stopnji ljubezni, da se ji dozdeva, da žari bolj bolj kakor vsi plameni tega sveta. Zato pravi o Svetem Duhu v tej združitvi, da je žarenje; kakor je v žarenju ogenj močnejši, silovitejši in učinkovitejši, kakor v drugih svojih oblikah, tako je v dejanju te združitve ljubezenski ogenj bolj živ kot kdajkoli, zato ga v primerjavi z drugimi oblikami imenuje “žarenje”. Ko Božji ogenj spremeni dušo vase, ta ne le občuti žarenje, ampak tudi sama postane žarenje silovitega ognja.
Čudovito in hvalevredno je dejstvo, da je ta Božji ogenj tako silovit in použivajoč, da bi z večjo lahkoto použil tisoč svetov, kakor pa použije naravni ogenj drobno bilko. In vendar ne použije in ne pokonča duše, v kateri gori, niti ji ne prizadene bolečine ampak jo po meri ljubezenske moči osreči in pobožanstvi. V teh dotikih je namreč Božji namen dušo poveličati, zato je ne muči in ne stiska, ampak ji daje širjavo in radost; ne zatemnjuje je in je ne spreminja v pepel, kakor ravna ogenj z ogljem, ampak jo razsvetljuje in bogati.
Več si lahko preberete TUKAJ.
