Janez Janež (1913-1990) bi bil danes star 100 let. (foto: Wikipedia)

Za Janeza Janeža ste verjetno že kdaj slišali. Gre namreč za enega prvih slovenskih laiških misijonarjev, ki je tako kot salezijanec Andrej Majcen deloval v Aziji kot zdravnik.

Rodil se je 14. januarja 1913 v Dolskem, v župniji sv. Helene. Po klasični gimnaziji v Šentvidu ter Ljubljani se je odločil za študij medicine. Študij je začel v Ljubljani, nadaljeval v Zagrebu in nato v Gradcu. Specializacijo je nadaljeval v Beogradu in na Dunaju. Leta 1937 se je zaposlil kot kirurg v Ljubljani in kot prvi izvedel krvno transfuzijo. Med drugo svetovno vojno je ostal aktiven kot zdravnik, ki nikomur ni odrekel pomoči, a je prišel na seznam tistih, ki jih je komunistična oblast želela likvidirati, čeprav ni bil politično ali vojaško nikjer aktiven. Pobegnil je na Koroško v Vetrinj skupaj z ostalimi slovenskimi begunci, Angleži pa so ga kljub civilnemu statusu z vlakom vrnili v Jugoslavijo. Rešil se je s skokom z vlaka.

Po skrivanju se je leta 1947 odpravil v Rim, kjer je srečal lazarista Ladislava Lenčka, ta pa mu je priporočil misijonsko delo na Kitajskem. Janež je najprej odpotoval v Buenos Aires, od tam pa leta 1948 na Kitajsko, kjer se je srečal z misijonarjem Majcnom. V Čaotungu je deloval štiri leta (1948-1952) in tako kot med vojno sprejemal vse paciente. “Ne vprašam te, kdo si in kaj si, komu­nist ali kaj, povej mi, kje te boli, da ti bom pomagal.”

Spomladi 1952 je bil iz Kitajske, ki se je “rdeče pobarvala”, izgnan, poroča revija Ognjišče. Prek Hongkonga je 15. junija 1952 prišel na otok Tajvan. Ustavil se je v ribiškem mestecu Lotung, kjer so imeli itali­janski redovniki kamilijanci bolnišnico. Dr. Janež je v njej usta­novil kirurški oddelek, ki se je naglo širil in v katerem je opra­vil neverjetno visoko število uspešnih operacij. Kmalu je začela rasti nova, moderna bolnišnica, ki je leta 1986 imela 600 postelj. Urnik dr. Janeža je bil preprost: 24 ur na dan in 365 dni v letu v bolnišnici pri bolnikih. Bil je silno zahteven do bolniškega osebja in zelo dobrohoten do bolnikov. Leta 1990 so odprli novo, enajstnadstropno bolnišnico, v kateri pa dr. Janež ni več delal. Umrl je 11. oktobra 1990. Še mesec in pol pred smrtjo je operi­ral. Če bi hotel, bi dr. Janez Janež lahko postal milijonar, ven­dar je odločno vztrajal pri svojem življenjskem geslu: “Prišel sem dajati, ne jemati!”

Doktor Fan, kot so Kitajci imenovali Janeza Janeža, je v misijonih opravil kar 80 tisoč brezplačnih operacij.

C. R.