Da ne upada samo število duhovnikov, ampak tudi redovnikov in redovnic, je znano že dolgo in o tem govori tudi statistika, ki jo vsako leto Slovenska škofovska konferenca objavlja ob svečnici. To se pozna tudi ob odhodih redovnih skupnosti iz različnih župnij.
Spomnimo: lani so bratje kapucini zapustili župnijo Maribor-Studenci (sv. Jožef), že pred tem pa tudi župnijo Ptuj-Sv. Ožbolt, s čimer je mariborska nadškofija ostala brez navzočnosti kapucinov. Podobne ukrepe so morali sprejeti tudi frančiškani, ki v Ljubljani združili duhovno oskrbo župnij Bežigrad in Šiška. Salezijanci so denimo v zadnjih letih zmanjšali število župnij, ki jih oskrbujejo, saj jih ni več na Igu, pa tudi ne v župnijah Radenci in Dokležovje.
Težke čase doživljajo tudi minoriti, ki so morali že pred časom ukiniti skupnosti v župnijah Sv. Trojica v Halozah (Podlehnik) in Dornava, oskrbujejo jih iz bližnjih župnij. Na Ptuju iz ene skupnosti (Sv. Peter in Pavel) oskrbujejo vse tri ptujske župnije (že omenjeno župnijo, ki so jo prej imeli kapucini, ter nadžupnijo sv. Jurija oz. “proštijo”).
Sedaj pa je odjeknila novica, da minoriti zapuščajo župnijo Turnišče, kjer se nahaja osrednje romarsko središče murskosoboške škofije. Po zgolj osmih letih delovanja vračajo župnijo v upravo murskosoboški škofiji, ki jo tudi že načenja pomanjkanje duhovnikov. To naj bi se zgodilo ob rednih personalnih spremembah v župnijah, torej 31. julija oz. 1. avgusta letos.
To sredo, 22. marca, je spletna stran škofije Murska Sobota objavila naslednjo izjavo:
Javnosti sporočamo, da patri minoriti, ki od leta 2015 vodijo župnijo Turnišče, iz te župnije odhajajo. To je soboškemu škofu dr. Petru Štumpfu v pismu z dne 20. 3. 2023 št. 25/23 sporočil provincialni minister p. Milan Kos. Navedel je tudi razlog: »Število bratov v naši provinci se je nepričakovano zelo hitro zmanjšalo (od leta 2015 do danes nas je v provinci 11 patrov manj). Provinca zaradi tega ne more več zagotoviti treh patrov (kar je tudi najmanjše možno število bratov v samostanu), da bi lahko dobro nadaljevali to pastoralno delo.« Zaradi tega je provincialni definitorij na X. redni seji 23. februarja 2023 sprejel odločitev, da z 31. julijem 2023 vrnejo škofiji župnijo Marije Vnebovzete v Turnišču.
Škof dr. Peter Štumpf je to odločitev sprejel z razumevanjem za kadrovske stiske minoritov. Obenem se je provincialnemu ministru p. Milanu Kosu in patrom, ki delujejo v Turnišču, še posebej p. Toniju Brinjovcu, zahvalil za osemletno zavzeto delo v župniji, kakor tudi v lendavski dekaniji in v škofiji. Teh osem let so v Turnišču delovali patri, ki so z vso gorečnostjo opravljali zaupano jim poslanstvo, bili vernikom širše okolice vsak dan na razpolago za spoved in pogovor. Zadnji dve leti so patri oskrbovali tudi bolnike v soboški bolnišnici, predvsem v covidnih oddelkih.
Škof vabi turniške župljane k hvaležni molitvi za patre minorite in k molitvi za novega turniškega župnika ter nove duhovne poklice, da bi Kristusovo oznanilo doseglo vse ljudi, jih krepilo na njihovi poti k Bogu.
Čez dva dni je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki sicer izhaja iz vrst salezijancev, objavil še eno izjavo za javnost:
Škofova izjava zaradi nastalih razmer v župniji Turnišče
Odhod patrov minoritov iz župnije Turnišče je zame in za mnoge zelo težek in boleč.
Pred osmimi leti sem jih zaprosil, da bi prišli v soboško škofijo. Zakaj prav oni? Zato, ker jih cenim kot zelo preproste, skromne in predane duhovnike Bogu in Cerkvi. V sebi resnično gojijo duha sv. Frančiška.
Že takrat je bila moja prošnja, da bi prišli v Turnišče, zanje veliko ‘kadrovsko breme’. V upanju, da bo nekako šlo, so vseeno prišli. Pri tem je bila sklenjena pogodba med škofijo Murska Sobota in Slovensko minoritsko provinco za dvajset let, z možnostjo prekinitve.
Na žalost pa je njihova provinca v teh zadnjih letih utrpela velike personalne izgube. Zaradi tega se je vodstvo province odločilo, da njihovi trije člani zapustijo Turnišče. To je nepreklicna odločitev vodstva, saj gre za preživetje njihovega reda v Sloveniji, kar pomeni osredinjanje na prvotno karizmo sv. Frančiška: življenje v samostanu po njihovih redovnih pravilih.
Kot krajevni škof sem dolžan to upoštevati in spoštovati in nimam nobenih pravnih kompetenc in moči, da bi vplival na njihove odločitve. Ker so papeško pravna družba, krajevni škof ni njihov ordinarij, temveč je to provincialni minister. Krajevni škof je zakoniti ordinarij samo svojim, se pravi škofijskim duhovnikom in še to samo tistim, ki so pravilno pravno inkardinirani v njegovo škofijo. V izrednih primerih krajevni škof lahko sicer povabi v svojo škofijo na kakšno župnijo katerekoli redovne duhovnike, če mu primanjkuje škofijskih duhovnikov ali iz kakšnih drugih upravičenih pastoralnih razlogov – tako kot sem pred osmimi leti povabil v soboško škofijo patre minorite.
Če redovniki, v tem primeru patri minoriti, nimajo od kod vzeti duhovnikov, da bi prišli ali ostali v škofiji, si mora škof pomagati sam. Pred nekaj leti so salezijanci zaradi podobnih razlogov zapustili Dokležovje, Kapelo in Radence. Vse govorice in pisanja, da sem za odhod patrov iz Turnišča kriv jaz in drugi duhovniki, pomenijo lažnivo obrekovanje.
Duhovnika za Turnišče bom moral vzeti neki župniji v soboški škofiji, ki bo prav tako kot je sedaj turniška, vsa ogorčena, užaloščena, prizadeta in jezna. In tako se bo ponovil krog sovraštva, ki se bo še bolj razširil med nami. In v interesu nekaterih je, da se v Cerkvi dela razdor. Imajo svoje računice in tokrat so turniški farani njihova žrtev. Če zanemarim vso gnojnico, ki se poliva po meni tudi sedaj zaradi razmer v turniški župniji ter tudi številne grožnje in podla obrekovanja, moram opozoriti, da se pri vsem tem najbolj omadežuje osebnost Boga, nebeške Matere Marije in romarsko svetišče.
Dolžnost vseh v Turnišču, tudi patrov minoritov, je, da ublažijo veliko duhovno škodo, ki je že nastala, in da preprečijo nadaljnje delitve, zmerjanje in sovraštvo, ki močno grozijo turniški župniji in nadaljnjemu romarskemu dogajanju.
Vsi, prav vsi se v turniški župniji morajo vprašati: Kaj bodo naredili, da bo novi župnik sploh lahko prišel v župnijo, kako ga bo župnija sprejela in kako mu bo pomagala?
V teh težkih trenutkih sem v molitvi z vsemi, ki trpijo zaradi sovraštva in ran delitve.
Marija Vnebovzeta naj daje svojo pomoč.
+Peter Štumpf SDB
krajevni škof
Iz škofove izjave je razvidno, da se o odhodu minoritov govori in ugiba že dlje časa, ljudje pa so hitro poiskali priročne razloge za odhod ter prst usmerili v škofa, ki mu resnično ni lahko. Kljub temu, da je škofija Murska Sobota po velikosti najmanjša med slovenskimi škofijami, to pomeni še večje breme in predstavlja zelo zahtevno vodenje škofije v položaju, kjer se praktično vsi poznajo med seboj in so zato govorice in sumničenja še toliko bolj boleča.
Nekaj minoritov prestopilo med škofijske duhovnike
Da ima škof prav, pa lahko potrdimo – namreč, slovenska minoritska provinca ima resnične kadrovske težave. V zadnjih letih so poleg smrti nekaterih bratov (p. Janez Kmetec, p. Milan Holc, p. Jože Osvald, leta 2016 je v prometni nesreči umrl p. Anton Ogrinc, itd.) beležili tudi izstope iz skupnosti, vendar je šlo v glavnem za prestope v škofijsko duhovščino – kar kaže na to, da pri tistih, ki so izstopili, ni šlo za krizo duhovništva, pač pa za krizo pripadnosti skupnosti. Nazadnje je skupnost zapustil Cristian Balint, ki je do lanskega poletja vodil župnijo Ljubljana-Sv. Peter, nato je bil kratek čas kaplan bolniške župnije, sedaj je duhovni pomočnik v župniji Selca. Med škofijske duhovnike sta malo pred tem prestopila Damjan Tikvič (mariborska nadškofija), ki trenutno deluje kot duhovni pomočnik oz. vikar v župniji Makole, in Janez Ferlež (ljubljanska nadškofija), ki deluje v župnijah blizu Litije (Štanga, Janče, Prežganje). Neuradno je zunaj skupnosti tudi dr. Andrej Šegula, sicer profesor na teološki fakulteti, še en profesor (dr. Slavko Krajnc) pa je skupnost zapustil že pred leti in je sedaj župnik župnije Prihova. Pred leti je skupnost zapustil še eden od mlajših patrov in si nato ustvaril družino. Nekaj patrov pa že tako ali tako deluje izven Slovenije (p. Miha Majetič v misijonih, p. Tomaž Majcen na Danskem, nekdanji provincial p. Igor Salmič je v Rimu, medtem ko je p. Martin Kmetec sedaj nadškof v turškem Izmirju). Iz vrst minoritov prihajata tudi bolniški župnik v Ljubljani (p. Vladimir Rufin Predikaka) in vojaški duhovnik (p. Vito Muhič). Bratje minoriti sicer oskrbujejo župnijo Ljubljana-Sv. Peter, kamor so se preselili iz župnije Sostro, vse tri ptujske župnije, romarsko središče Ptujska gora (in zadnjih osem let Turnišče), v okolici Ptuja župnije Sv. Trojica, Videm, Dornava in Sv. Andraž v Halozah (Zg. Leskovec). Poleg tega delujejo v Olimju, kjer poleg domače istoimenske župnije oskrbujejo še župniji Podčetrtek in Sv. Ema, kar so storili začasno po nenadni smrti župnika v Podčetrtku Jožefa Rogača. Pomembna postojanka minoritov je tudi samostan v Piranu.
Da se minoriti glede redčenja njihovih vrst niso izmišljevali, potrjuje statistika redovnikov in redovnic, ki jo je letos ob svečnici objavila Slovenska škofovska konferenca. Leta 2015, ko je minoritska provinca prevzela upravljanje župnije Turnišče, je imela 48 članov, leta 2021 pa že deset članov manj. Letos jih je verjetno še manj. (VIR)
Glede prestopov nekaterih duhovnikov iz vrst minoritske province v vrste škofijskih duhovnikov pa smo bili informirani, da je bila največja težava pomanjkanje komunikacije v skupnosti. Zato kazanje s prstom na murskosoboškega škofa ni na mestu. Upajmo pa, da bo tudi minoritska provinca doživela svojo pomlad.
C. R.
