James Mallon, škotski duhovnik, ki deluje v Kanadi, je tudi začetnik organizacije Božja prenova, ki v času sodobne sekularizirane kulture pomaga s treningom duhovnikov in župnijskih sodelavcev v misijonsko smer. Znan je tudi po številnih knjigah: že pred leti smo dobili v slovenskem prevodu “Božjo prenovo”, pred kratkim je v slovenščini izšlo tudi njeno nadaljevanje.
Z izidom knjige “Božja prenova” (v slovenščini) ter prihodom novega celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, ki se te dni mudi v Rimu na plenarnem zasedanju sinode o sinodalnosti, je vpliv organizacije Božja Prenova (Divine Renovation) pljusknil tudi v našo domovino. Značilen primer tega je župnija Celje – Sveti Duh, ki je v letu 2021 dobila novega župnika. To je Velenjčan David Zagorc, ki orje ledino v sekulariziranem okolju. Prav te tedne v župniji – v sodelovanju s sosednjo župnijo Celje sv. Dani
jel – že tretjič poteka tečaj Alfa. Ker se župnik David redno izobražuje preko interneta v navezi z organizacijo Božja prenova, ne preseneča, da dogajanje v župniji odmeva tudi v daljni Kanadi, kjer se je vse skupaj začelo. James Mallon namreč deluje v škofiji Hallifax-Yarmouth, mesto Hallifax je sicer tudi najbližje mesto tragičnega potopa Titanika pred dobrim stoletjem.
Za kaj gre? Organizacija Božja prenova namreč poudarja, da je potrebno spremeniti dosedanje pristope do dušnega pastirstva, še bolj pa mentaliteto, ki je bila doslej nagnjena k vzdrževanju. Tako so mnogi župniki zaradi neprilagodljivosti postali dobesedno “stečajni upravitelji” v svojih župnijah. Njihova pastorala je bazirala (in še marsikje bazira) na uveljavljenih modelih, kjer pa misijona – odprtosti do tistih, ki so se od Boga in Cerkve oddaljili – skoraj ni. In vztrajajo pri tem, medtem ko gre sekularna kultura svojo pot.
Kot piše organizacija Božja prenova na svoji spletni strani, je David Zagorc duhovnik že 16 let. Ob koncu srednje šole je že vedel , da želi postati duhovnik, vendar doma tega niso odobravali in se je moral pripravljati, kako bo to povedal staršem. In tudi kot duhovniku – kot kaplan je deloval med drugim v Brežicah in celjski stolni župniji, nato pa kot župnik najprej v Rečici ob Savinji – mu izzivov ni zmanjkalo. 70 % svojega pastoralnega časa je posvetil vzgoji svoje mladine, a le vsak deseti je tudi po birmi ostal v župniji. Globoko v sebi je čutil: »Ne, to ni bistvo duhovništva.« In to sveto nezadovoljstvo ga je vodilo k iskanju druge poti. Župnik tedanje sosednje župnije (Mozirje) mu je svetoval branje knjige “Božja prenova”, ki jo je prebral v izvirniku kar z mobilnega telefona, medtem ko je v prazni cerkvi čakal v spovednici. Kar je prebral, je spremenilo njegovo pastoralno pot. »Čeprav je bila to vzhodna obala Kanade, je bilo, kot da bi /oče James Mallon/ pisal tukaj, v Sloveniji!«
Iz tega razloga je začel z inštruiranjem pri organizaciji Božja prenova, tik preden je prišel v župnijo Celje – Sveti Duh. Vsi pa novih idej niso sprejeli odprtih rok, nekateri so se tudi odkrito upirali, pripoveduje. K sreči ga je podpiral tako škof kot tudi nekateri župljani, ki so razumeli vizijo. Okoli sebe je zbral strateško ekipo, ki ga je nekako razbremenila, saj ne gre več samo za njegove osebne odločitve.
“Tu smo, da pomagamo ljudem najti Jezusa. … Lani, ko smo imeli prvo Alfo, sem videl, da so ljudje začeli deliti svoje izkušnje z Jezusom. Rekli so, da se še nikoli niso tako odprli.” Slišal je pričevanja posameznikov, ki še nikoli niso delili svoje vere: »Tako lepo je bilo slišati njihove – zanimive, a težke – zgodbe o njihovem življenju in kako jim je vera pomagala.« Kot pravi, v župnijo lahko prideš in odideš ter ostaneš še naprej tujec … “Rad bi, da postanemo kraj, kjer nisi več tujec.”
C. R.
Vir: Divine Renovation
