Dobili smo prošnjo za molitev za 11-letnega dečka, ki je zbolel za levkemijo. Oče je v tujini, varuška ne more plačati zdravljenja. “Molimo za ozdravljenje tega dečka, je edini sin, oče ima 61 let, mati je otroku umrla pred kakimi štirimi leti,” nam je sporočila članica molitvene skupine, ki nam je poslala tudi razmišljanje papeža Frančiška o molitvi iz leta 2013. Objavljamo ga v nadaljevanju.
Papež med jutranjo mašo: Ponižna, srčna in močna molitev dela čudeže (20. maj 2013)
Ponižna, srčna in močna molitev dela čudeže. Tako je med današnjo pridigo pri jutranji maši v kapeli Doma sv. Marte zatrdil papež Frančišek. Bogoslužja se je udeležila skupina zaposlenih na Radiu Vatikan, skupaj z direktorjem p. Federicom Lombardijem.
Današnji evangeljski odlomek nam prikazuje učence, ki jim ne uspe ozdraviti dečka. Posredovati mora sam Jezus, ki nato pograja nevernost prisotnih. Dečkovemu očetu pravi, da je vse mogoče tistemu, ki veruje. Papež Frančišek je ob tem odlomku izrazil opažanje, da pogosto tudi osebe, ki imajo Jezusa sicer rade, v veri ne tvegajo preveč in se Mu ne zaupajo popolnoma. “Zakaj ta nejevera,” se je vprašal papež in nadaljeval, da je tako verjetno zato, ker se srce ne odpre, “ker je zaprto in želi imeti vse pod nadzorom”. Ko učenci Jezusa vprašajo, zakaj oni niso mogli ozdraviti dečka, jim Gospod odgovori, da se »ta rod lahko izžene le z molitvijo«. Po papeževih besedah vsi v sebi nosimo del te nejevere. Da Jezus lahko stori čudež, je zato nujna molitev, ki je močna in ponižna. Molitev za čudež ali za neko izredno dejanje mora vključevati vse.
Papež Frančišek se je pri tem spomnil dogodka iz Argentine. Ko je neka sedemletna deklica zbolela, so ji zdravniki napovedali le še nekaj ur življenja. Njen oče, ki je bil “človek vere”, je po papeževi pripovedi postal “kot nor”. V tej norosti pa je sedel na avtobus in se odpeljal v Marijino svetišče Lujan, ki je bilo oddaljeno 70 kilometrov. Tja je prispel po deveti uri zvečer, ko je bilo že vse zaprto: “Z rokami na železnih vratih je začel moliti k Mariji. Molil je in molil, jokal in molil … Tako je ostal tam vso noč. Toda ta mož se je bojeval: bojeval se je z Bogom, da bi ta ozdravil njegovo hčerko.” Po šesti uri zjutraj naslednjega dne se je z avtobusom odpravil nazaj in se vrnil v bolnišnico okoli devetih. Žena mu je v solzah pojasnila, da si je deklica opomogla, ne da bi zdravniki mogli pojasniti, kaj se je zgodilo. Papež Frančišek je pripoved sklenil z besedami: “To se še vedno dogaja. Čudeži so!”
Toda zanje je potrebno moliti s srcem, je papež dodal takoj zatem: “Srčna molitev, ki se bojuje, da bi dosegla čudež; in ne vljudnostne molitve.” Ne zadostuje reči, da boš za nekoga zmolil očenaš ali zdravamarijo in nato na to pozabiti. Potrebna je “srčna molitev”. Molitev dela čudeže, toda v to moramo verjeti, je poudaril papež Frančišek. Kadar smo torej naprošeni, naj molimo za številne osebe, ki trpijo zaradi vojn, ali za begunce, molimo h Gospodu s srcem. Ob tem pa mu recimo: “Verujem, Gospod. Pomagaj moji neveri.”
Vir: Radio Vatikan
C. R.
