Dragi brat Stanislav, zaslužni škof celjski, dragi brat Franc, pomožni škof ljubljanski, bratje mašniki in diakoni, redovniki in redovnice, sorodniki in ljubitelji pokojnega gospoda Jožeta, bratje in sestre domačini in gostje iz sosednjih župnij in škofij: Milost vam in mir od Boga Očeta in našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Vsem sorodnikom pokojnega Jožeta izrekam ob njegovem odhodu v večno domovino iskreno sočutje in globoko sožalje. Gospod naj pokojnega pridruži nebeškim zborom, vam pa njegovo ljubezen nadomesti s svojo bližino in naklonjenostjo. Posebej se vam zahvaljujem za brezkončno ljubezen in skrb, s katero ste ga spremljali v zadnjih letih njegovega trdega boja z boleznijo in težkimi preizkušnjami. Prav tako se zahvaljujem tudi gospe Nadi Košir in diakonu Tihomirju, osebju bolnišnic v Ljubljani, osebju Petrovega doma v Šempetru in osebju Pristana v Vipavi.
Gospod Jože Trošt, duhovnik in glasbenik, dirigent in skladatelj, je bil rojen 12. maja 1940 na Colu nad Ajdovščino. Osnovno šolo je obiskoval na Colu (1947-1952), nižjo gimnazijo pa v Vipavi (1952-1955), kjer je bil eden od 18 fantov, ki so 6 sep 1952 prvi prestopili prag že dve leti prej ustanovljenega Malega semenišča, višjo gimnazijo z maturo pa je obiskoval v Ajdovščini (1955-1959). Bogoslovje in teološko fakulteto je obiskoval v Ljubljani (1959-1966) in na koncu študija prejel mašniško posvečenje v Logu pri Vipavi. Naslednje leto je bil kaplan v Postojni (1966-67), nato pa je odšel na študij glasbe na Pontificium Institutum Musicae Sacrae v Rim (1967-1970) in dosegel Licentiatum in Musica Sacra.
Po vrnitvi iz Rima je postal ‘regens chori’ v ljubljanski stolnici in predavatelj cerkvene glasbe na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1971 je obnovil Orglarsko šolo v Ljubljani in postal njen ravnatelj in profesor glasbenih predmetov. V letih 1973-1977 je študiral dirigiranje in kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1974-2000 je bil zborovodja MePZ Anton Foerster. Od leta 1976-2001 je bil odgovorni urednik revije Cerkveni glasbenik. Od leta 1978-1983 je bil zborovodja pevskega zbora Alojzij Mav. Pripravil in vodil je ogromno festivalov in drugih glasbenih prireditev. Pri obeh obiskih papeža Janeza Pavla Drugega v Sloveniji (1996 in 1999) je dirigiral združenim pevskim zborom.
Ob vseh teh službah in dejavnostih pa je ves čas gojil in razvijal tudi svoje skladateljske darove in sposobnosti in iz svojega zaklada prinašal vedno nove melodije in napeve za zborovske in instrumentalne zasedbe. Kakor iz nedrij doline Trente vre reka Soča, kakor iz osrčja Nanosa vre reka Vipava, kakor iz krila Angelske Gore vre reka Hubelj, tako je iz njegovega osrčja vrela reka glasbenega ustvarjanja in napajala vse doline in planote naše dežele in se razlivala tudi daleč preko njenih mej.
Za svoje delo in zasluge na glasbenem področju je gospod Trošt prejel naslov monsinjorja (1999) in vrsto odličnih priznanj: SŠK mu je leta 2000 podelila Odličje Svetega Cirila in Metoda; Glasbeno društvo Anton Foerster mu je leta 2001 podelilo naziv ‘častni član’; Zveza kulturnih društev Ljubljana mu je leta 2004 podelila Zlato priznanje; Javni sklad RS za kulturne dejavnosti mu je leta 2004 podelil Zlato častno jubilejno Gallusovo značko; Slovensko Cecilijino društvo mu je leta 2006 podelilo Cecilijino priznanje. Škofija Koper mu je za zasluge v škofiji leta 2016 podelila svoje najvišje priznanje Zlato odličje svetega Jožefa Delavca. Leta 2022 mu je predsednik Borut Pahor podelil državno odlikovanje Red za zasluge.
Berilo. V današnjem berilu smo slišali: ‘Če hoče veliki Gospod, ga napolni z duhom razumnosti!’ Biti razumen pomeni biti zvest poklicu, ki si ga začutil in se mu posvetil, kakor piše modri Sirah: ‘Moj sin, ostani zvest poklicu in se z njim ukvarjaj ter se pri svojem delu postaraj!’ (Sir 11,20). Tako je bilo tudi s pokojnim Jožetom: Veliki Gospod je hotel in ga je napolnil z duhom razumnosti, kakor modri Sirah opisuje kralja Davida, sladkega pevca Izraelovih pesmi: ‘Iz vsega svojega srca je pel in ljubil je svojega Stvarnika. Postavil je pevce pred oltar in razlegali so se mili napevi. Praznikom je dajal sijaj in slavja je lepšal do vrhunca. Slavili so Njegovo sveto ime in od ranega jutra je odmevalo v svetišču’ (Sir 47,8-10).
Evangelij. V evangeliju smo slišali: ‘Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta!’ Tudi o pokojnem Jožetu lahko rečemo, da je bil sol zemlje in luč sveta. Bil je sol zemlje: Kakor sol daje okus jedem, tako njegovi napevi dajejo vonj in okus našim slavjem in našim obredom, našim slovesnostim in našim svečanostim. In kakor sol ohranja zdrave naše jedi, tako njegova glasba ohranja zdravega našega duha in naše duhovno življenje. In bil je luč sveta: Po koncilu (1965) je visoko dvignil baklo glasbene prenove cerkvenega petja in s svojim skladateljskim, dirigentskim in pedagoškim delom vzgojil na tisoče dobrih glasbenikov in organistov, zborovodij in pevcev, ki bodo še dolgo ohranjali cerkveno in kulturno dediščino med nami.
Za svoje novomašniško geslo si je izbral prvo vrstico znane pesmi: ‘Hvala večnemu Bogu, vse stvari ga zdaj molite!’ Geslo nam kliče v spomin službo angelov, o katerih je rečeno, da ne znajo in ne zmorejo nič drugega kakor to, za kar so poslani. Tako je tudi pokojni Jože imel pred seboj samo eno stvar: Hvalo večnemu Bogu! Za Gospoda je živel in delal, za Gospoda se je trudil in ustvarjal. Vedno tudi s priprošnjo k zavetnici glasbe sveti Ceciliji, o kateri je malce hudomušno zapisal: ‘K tebi se zatekam, o Cecilija santa! Spomni se v Emoni zapuščenega fanta, ki še v starosti za glasbo skrbi, se njenega razcveta veseli!’
Ni torej nič čudnega, da se ga je njegova zavetnica spomnila za svoj god in ga na Gospodovo povelje povabila v svoj zbor zmagovalcev, ki v nebesih na veke prepeva novo pesem: ‘Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, Bog vsemogočni, pravična in resnična so tvoja pota, Kralj vekov! Kdo bi se ne bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti sam si svet; vsi narodi bodo prišli ter padli pred teboj na kolena, ker so se razodele tvoje sodbe’ (Raz 15,3-4). Bratje in sestre. Naj bodo zamahi dirigenta Jožeta tudi zamahi sejalca semena na dobri zemlji (Mt 13,3-9) in naj zrna in kalčki njegovih notnih zapisov prinašajo Cerkvi in narodu vedno bogatejšo žetev. Amen.
Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti! Naj počiva v miru. Amen.
Msgr. dr. Jurij Bizjak
Koprski škof
