Pred kratkim je pri založbi Družina izšla obširna monografija dr. Antona Štruklja o božjem služabniku, profesorju in dušnem pastirju Antonu Strletu “Posvod Boga” in sicer ob dvajsetletnici Strletovega rojstva za nebesa, ki se je zgodilo 20. oktobra 2003.
Omenjena monografija tako nadgrajuje dosedaj zbrane knjige, ki opisujejo življenje in delo svetniškega kandidata dr. Antona Strleta, med drugim tudi njegovo znanstveno delo. Bil je mentor tudi številnim diplomantom na teološki fakulteti, pa tudi magistrom in doktorjem teologije ob njihovem študiju. Nekateri od njih so prihajali tudi iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Med njimi je bil tudi frančiškan hercegovske province p. dr. Leonard Oreč (1928-2002), ki je bil nekaj let tudi župnik v Medžugorju.
Rodil se je 20. januarja 2028 v Posuškem Gradcu (s krstnim imenom Vinko, ime Leonard je prejel ob vstopu v red), kjer je končal osnovno šolo. Nato je nadaljeval gimnazijsko šolanje v Širokem Brijegu ter Varaždinu. V Širokem Brijegu je bil 7. februarja 1945 soočen s tragičnim dogodkom, zločinom, ko so komunistični partizani z zažigom pobili tamkajšnje frančiškane. Ker se je takšen zločin že napovedoval, so ga kot šestnajstletnika napotili, da gre frančiškane, predvsem ravnatelja gimnazije patra Rada Vukšića, posvarit, kaj se pripravlja. To je seveda storil, vendar mu niso verjeli, saj si nihče ni mogel predstavljati, zakaj bi nekdo šel nad povsem nedolžne frančiškane. Žal se je zla slutnja uresničila. V bunkerju je 12 frančiškanov umrlo nasilne smrti z zažigom.
Leta 1949 je brat Leonard privatno delal izpite za maturo v Sarajevu, potem ko je tri leta pred tem vstopil v frančiškanski red skupaj s kandidati province Bosne Srebrene v Kraljevi Sutjeski v Bosni. Leta 1947 je začel s študijem teologije v Sarajevu, vmes je služil vojaški rok in študij končal leta 1952. Leto prej je položil slovesne večne zaobljube in nekaj mesecev kasneje (21. oktobra 1951) prejel mašniško posvečenje. Sprva je bil kaplan v Konjicu, nato vzgojitelj semeniščnikov v Splitu in pomožni ravnatelj novincev v Kraljevi Sutjeski med leti 1953 in 1957. Prav v tem času je na Teološki fakulteti v Ljubljani tudi pripravljal doktorat pod mentorstvom tedaj še sveže imenovanega docenta Antona Strleta, ki je komaj dobro končal službo župnijskega upravitelja župnije Planina. Naslov doktorske disertacije je bil “Odnos Marije do Kristusa in bitij (ljudi) v ljudski pobožnosti in delih piscev v Bosni in Hercegovini v času turške uprave (1463-1878)” (Mariokoncentrizam : odnos Marije prema Kristu i stvorenjima u pučkoj pobožnosti i djelima pisaca u Bosni i Hercegovini za turske uprave (1463-1878)).
Po končanem doktoratu je odšel na specializacijo v München, zatem je dve leti predaval na frančiškanski teološki šoli v Sarajevu, leta 1960 pa je postal tajnik hercegovske frančiškanske province za šest let, hkrati pa je bil zadolžen za frančiškanske novince. Leta 1967 je postal ravnatelj novincev v Humcu do 1977, v tem času je bil definitor in nato generalni vikar province (1973-76). Med leti 1977 in 1988 pa je deloval kot izseljenski župnik župnij Blankenau in Hosenfeld pri Fuldi. Od tam je organiziral tudi finančno pomoč pri izgradnju stolne cerkve v Kamini v afriškem Kongu, ki je bila dokončno zgrajena leta 1990 tudi s pomočjo prijateljev Medžugorja in bila posvečena Mariji Kraljici miru.
Med leti 1988 in 1991 je bil p. Leonard župnik v Medžugorju, kjer je nasledil patra Tomislava Pervana. V tem času je organiziral izgradnjo zunanjega oltarja za župnijsko cerkvijo ter prostor okoli njega. Načrte za ureditev zunanjega oltarja je pripravil slovenski arhitekt Franc Kvaternik. Leta 1992 je že v času vojne v Bosni in Hercegoni prevzel vodenje humanitarnega zavoda “Medžugorje-Mir” v Splitu, ki je z darovi medžugorskih romarjev močno pomagala trpečim ljudem. V času vojne je takoj po podpisu sporazuma med Hrvati in Boštnjaki dal ukaz za dostavo humanitarne pomoči v vzhodni Mostar, ki je bil pod nadzorom Bošnjakov.
Med leti 1997 in 2001 je deloval v generalni kuriji frančiškanskega reda v Rimu. Po vrnitvi je odšel na zdravljenje v Zagreb, kjer je leta 2002 umrl. Pokopan je v Posušju.
C. R.
