Doma Cerkev po svetu Znova se je sestala Komisija za etiko pri COMECE, ki jo vodi...

Znova se je sestala Komisija za etiko pri COMECE, ki jo vodi škof Jamnik – tokrat predvsem o genetsko spremenjenih organizmih

25
foto: A. J.

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) je marca letos ustanovila Komisijo za etiko in za predsednika imenovala msgr. dr. Antona Jamnika.

Komisijo sestavljajo predstavniki vseh držav Evropske unije, član iz Slovenije je dr. Roman Globokar. V torek, 28. novembra 2023, je bilo prvo zasedanje Komisije za etiko v Bruslju na sedežu COMECE. V uvodni maši je škof Jamnik člane povabil, da bi komisija postali skupnost, ki bi prisluhnila Svetemu Duhu, da bi s pomočjo različnih pogledov oblikovali skupna etična stališča glede spoštovanja človekovega dostojanstva.

Poslanstvo Komisije za etiko je prinašati krščanski pogled znotraj institucij Evropske unije. Komisija želi biti glas evangeljskih vrednot znotraj javnega in političnega prostora, zato išče odprta vrata za posredovanje vizije Cerkve glede človeškega dostojanstva in prihodnosti evropske družbe.

Na začetku srečanja so člani komisije izpostavili najbolj aktualne teme s področja etike v svojih državah. Največkrat so se pojavile teme evtanazije, oskrbe ob koncu življenja, transspolnosti, nadomestnega materinstva in splava.

Na dnevnem redu komisije so bile tri točke: Genetsko spremenjeni organizmi, Umetna inteligenca, Snovi človeškega izvora (SOHO).

Uporaba genetsko spremenjenih organizmov je v Evropski uniji zelo striktno urejena. Večina evropskih državljanov je kritična in nezaupljiva do genetsko spremenjenih organizmov. Danes so raziskave na področju genetskega spreminjanja rastlin (npr. s pomočjo tehnike genetskih škarij CRISPR-Cas9) zelo napredovale in so primerljive z naravnimi procesi. Zaradi tega prihaja do pritiskov za spremembo zakonodaje, ki pa so pogojeni tudi z ekonomskimi interesi. Evropsko sodišče je leta 2018 na podlagi previdnostnega načela še vedno zagovarjalo, da tudi rastline, ki so bile spremenjene s pomočjo novih tehnik, spadajo na področje genetsko spremenjenih organizmov. V prihodnjih dneh bo prišlo do glasovanja na odboru za ekologijo. Večina kmetijskih ministrov zagovarja uporabo novih organizmov, ki so bili spremenjeni s pomočjo novih tehnologij. Argumenta za uporabo novih tehnologij na področju novih rastlin sta odprave lakote na globalni ravni in trajnost kmetovanja. Zakonodaja predlaga novo kategorijo organizmov, pri katerih je bila uporabljena »naravna« metoda pri ustvarjanju novih rastlin. Vendar je treba zagotoviti sledljivost, tako da potrošniki lahko vedo, da gre za kategorijo spremenjenih organizmov s pomočjo novih tehnologij. Člani komisije so bili kritični do predstavljenih argumentov, saj je hrane za vse ljudi na svetu dovolj, težava je v tem, da ni pravično razdeljena. Prav tako je treba poskrbeti za biodiverziteto. Člani komisije zagovarjajo, da je treba pridobiti nepristransko znanstveno mnenje glede varnosti novih genetsko spremenjenih organizmov.

Glede umetne inteligence je filozof Dominique Lambert orisal številne etične dileme. Dejstvo je, da se umetna inteligenca uporablja na različnih področjih. Odpirajo se vprašanja glede transparentnosti, odgovornosti, pristranskosti, zanesljivosti, zasebnosti, zaščite pred lažnimi novicami, problema delovnih mest, spoštovanja dostojanstva človeške osebe in še posebej najbolj ranljivih oseb ter zaščite naravnega okolja. Članom je strategijo uporabe umetne inteligence predstavil Paul Nemitz, ki je glavni svetovalec za digitalno prenovo pri Evropski komisiji. Osredotočil se je na oblikovanje zakonodaje glede umetne inteligence, predvsem glede avtorskih pravic. Izpostavil je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca dobil pravico do avtorskih pravic za ustvarjanje določene glasbe ali določenega literarnega zapisa. Dejansko umetna inteligenca dela na podlagi številnih zapisov avtorjev, za katere ni plačala avtorskih pravic. Glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence se postavlja vprašanje, ali bi morali prepovedati razvoj umetne inteligence, ki bi bila sposobna samozavedanja in čutenja. Komisija za etiko se je odločila, da bo v prihodnjem mesecu pripravila izjavo o etičnih izzivih umetne inteligence. Tudi papež Frančišek je napovedal, da bo letošnjo novoletno poslanico posveti vprašanju umetne inteligence in miru v svetu.

Glede snovi človeškega izvora (SOHO) je zadnje dogajanje na področju evropske zakonodaje predstavila Gabriele Schneider, pravna svetovalka tajništva Nemške škofovske konference. Evropska komisija želi uveljaviti uredbo glede snovi človeškega izvora (SOHO). Pojavlja se problem glede definicije snovi človeškega izvora, saj je na mizi predlog, da bi se kot snov človeškega izvora (SOHO) opredelili tudi človeški zarodki in fetusi, torej človeška bitja do vse do rojstva. S tem bi se na široko odprla vrata prostemu raziskovanju na človekovih zarodkih in fetusih. S pravnega vidika je zelo pomembno, da se ohrani načelo subsidiarnosti, ki nacionalnim državam omogoča, da regulira področje raziskav na zarodkih v okviru lastnih zakonodaj. Komisija za etiko pri COMECE se zavzema, da naj se iz uredbe izvzame vse, kar je v povezavi z reproduktivno medicino in človeškimi zarodki in fetusi.

Komisija za etiko se je zavezala, da bo sproti spremljala dogajanje na različnih področjih in se aktivno vključila v procese sprejemanja zakonodaj, ki zadevajo področje človekovega dostojanstvo in ostalih etičnih vprašanj.

dr. Roman Globokar