Predsednik ZDA Joe Biden je v četrtek ponovno kritiziral nov teksaški zakon proti umetni prekinitvi nosečnosti in napovedal ukrepanje vlade. Agencijam zvezne vlade je naročil, naj poiščejo načine za pomoč tako ženskam kot tudi klinikam, ki izvajajo splave, poroča STA.
Teksaški zakon onemogoča umetno prekinitev nosečnosti po zaznavi srčnega utripa zarodka, kar je ponavadi okrog šestega tedna nosečnosti. Zakon ne uvaja državne represije, ampak omogoča državljanom, da tožijo vse, ki ženskam pomagajo pri splavu. Gre za največji poseg v pravico do umetne prekinitve nosečnosti v ZDA po odločitvi vrhovnega sodišča ZDA v primeru Roe proti Wade leta 1973, ki je to pravico Američankam zagotovilo na vsem ozemlju ZDA.
Biden je zagotovil, da bo njegova vlada sprožila celovit odgovor na teksaški zakon in preučila, kakšne ukrepe lahko sprejme, da zagotovi, da bodo imele ženske v Teksasu dostop do varne in zakonite prekinitve nosečnosti v skladu z odločitvijo Roe proti Wade.
Pravosodni minister ZDA Merrick Garland je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi teksaškega zakona in naj bi tehtal vse možnosti za zaščito ustavnih pravic žensk. Zvezna vlada sicer veliko ne more storiti, saj gre za državni zakon, ki ga lahko ustavijo le sodišča ali nov zakon, česar pa ob republikanski večini v državnem kongresu Teksasa ni pričakovati.
Zaradi teksaškega zakona se je na Bidna povečal pritisk levice, da sproži postopek povečanja števila članov vrhovnega sodišča. Tam je sedaj devet sodnikov in sodnic, od tega trije liberalni in šest konservativnih.
Republikanski predsednik Donald Trump je v svojem mandatu imenoval kar tri nove konservativne vrhovne sodnike in nasprotnikom splava v ZDA dal upanje, da bo ta kmalu spet prepovedan.
Na zveznih sodiščih je trenutno blokiranih okrog 12 državnih zakonov, ki posegajo v pravico do splava, vendar pa se je teksaškemu uspelo izmuzniti, ker ne uvaja prepovedi splava, ampak omogoča civilne tožbe ljudi, ki nosečnici pomagajo proti splavu. Ne uvaja možnosti tožb nosečnic.
Vrhovno sodišče ZDA je v četrtek s petimi glasovi proti štirim zavrnilo blokado zakona. Za ustavitev so bili trije liberalni člani vrhovnega sodišča, ki se jim je pridružil še konservativni predsednik vrhovnega sodišča John Roberts.
Liberalni vrhovni sodnici Elena Kagan in Sonia Sotomayor sta skupaj z Robertsom kritizirali odločitev večine, ki je ohranila zakon, čeprav je ta po njihovem prepričanju neustaven ne glede na to, da ne uvaja sankcij proti nosečnicam in klinikam za splave. Posledice za pravico do splava naj bi bile namreč podobno uničujoče.
Vrhovno sodišče ima jeseni na dnevnem redu obravnavo zakona proti splavu države Mississippi, ki prepoveduje splav po 15. tednu nosečnosti.
Kakšno stališča so v zvezi s tem izrazili ameriški škofje, ni znano.
C. R.