Sporočilo Kraljice miru po Mariji Pavlović Lunetti 25. januarja 2024: “Dragi otroci! Naj bo ta čas čas molitve.”
Vsakič, ko je sporočilo nekoliko nenavadno, zelo kratko in brez tistega običajnega “hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu”, se morda človek zdrzne. Je čas izpolnitve skrivnosti res zelo blizu, tik pred vrati?
Kaj je to “čas molitve”? To je kairos, torej čas milosti, čas velike priložnosti. Težava je, da povabilo k molitvi jemljemo kot neko breme. Češ, zakaj bi to počeli, ko pa “ni časa”, ko je toliko drugih nujnejših opravkov? Morda pa je naša naloga v tem, da osmislimo molitev, da sploh preverimo, kaj to je. Tu moramo znova prebrati vse to, kar Jezus pravi o molitvi in kar nam o tem pišejo novozavezni pisci. Sveto pismo nas vabi, naj molimo ves čas. “Neprenehoma molite.” (1Tes 5,17) Kaj to pomeni? Ne, Bog ne terja od nas, da smo zdaj 24 ur na dan na kolenih in molimo rožni venec, pač pa da naša življenje postane molitev. Tu bomo spet navajali apostola Pavla, čigar praznik spreobrnjenja praznujemo prav danes: “Vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.” (Kol 3,17) Tudi naše delo, naše življenje, lahko postane molitev, če vse delamo v Božjo slavo, kot nas uči sv. Ignacij Lojolski.
Ena od težav v našem dojemanju molitve je napačno mišljenje, da moramo naglas izgovoriti čim več nekih obrazcev. Vendar nas Jezus opominja, naj ne blebetamo kakor pogani. ” …mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite.” (Mt 6, 7-8). Nasploh je značilno za naše župnijske skupnosti (še vedno), da se zelo bojijo tišine in zato velikokrat tiste minute pred mašo “flikajo” s “paketki” molitev “pa še za to, pa še za to…”, dokler jih ne prekine zvonec, ki naznani začetek maše.
Naj torej molitev ne bo “magija”. Naj ne bo zgolj molilni mlinček, ampak rast v osebnem odnosu z Jezusom in odprtost za poučevanje. Naj ne bo zgolj neka obveza, neka izpolnitev postave. Pač pa naj bo velika priložnost, da odgovorimo na ljubezen Boga do nas. Na križu se je namreč zgodila velika zamenjava: Jezus je nase vzel vsa naša prekletstva, naše rane, naše bolezni, naše grehe. On je plačal ceno grehov za nas vse. Če to dejanje ljubezni sprejmemo, nam ne bo težko moliti, se zahvaljevati, slaviti Boga.
G. B.
