Pariška bazilika Srca Jezusovega (Sacre Coeur), ki stoji na vrhu griča Montmartre, bo dobila status zgodovinskega spomenika. Pariški mestni svet je izglasoval uvrstitev bazilike med zgodovinske spomenike, izid glasovanje pa mora z odlokom potrditi še vlada francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki sicer to odločitev podpira.
Z uvrstitvijo med zgodovinske spomenike bo baziliki Srca Jezusovega zagotovljena najvišja stopnja zaščite, kot jo imata v Parizu denimo katedrala Notre-Dame in muzej Louvre.
Po pisanju spletnega portala Art Daily bazilika, v kateri letno naštejejo 11 milijoni obiskovalcev, kljub svoji priljubljenosti doslej ni bila deležna zaščite in tudi financiranja, ki se običajno namenja takšnim znamenitostim. Prejšnji teden so pariški mestni svetniki vendarle izglasovali uvrstitev med zgodovinske spomenike.
Da je moralo preteči toliko časa, da je prišlo do tega koraka, je po pisanju spletnega portala povezano tudi z zgodovine bazilike. Ta je bila namreč konec 19. stoletja zgrajena po naročilu konservativnih političnih sil na mestu, kjer so pred tem krvavo zadušile Pariško komuno.
Od takrat je bila bazilika za levico simbol zatrtja Pariške komune, ko je leta 1871 oblast v mestu za krajši čas prevzelo ljudstvo. Ves čas je bila predmet polemik in razprav, ki so se nadaljevale tudi prejšnji torek.
Mestna svetnica skrajne levice Danielle Simonnet je v razpravi pred glasovanjem dejala, da je bazilika Srca Jezusovega “krvavi madež v francoski zgodovini in je zato ne moremo spoštovati”. V odgovor je desnosredinski svetnik Rudolph Granier obsodil “anahronistični pristop do bazilike Srca Jezusovega, ki je postala zlasti turistična znamenitost”.
Bazilika Srca Jezusovega je za Notre-Dame druga najbolj obiskana pariška znamenitost. Z uvrstitvijo na seznam francoskih zgodovinskih spomenikov bo bazilika, ki je v lasti mesta, upravičena do več državnih subvencij, vsa gradbena dela pa bodo pod nadzorom javnih organov.
Po besedah zgodovinarja na Univerzi Pantheon-Sorbonne Erica Fournierja so projekt gradnje bazilike začeli “francoski ultrakatoliki”, ki so se zaobljubili, da bodo zgradili svetišče, posvečeno Srcu Jezusovemu, da bi se odkupili za krivdo Francije po uničujočem porazu s Prusijo leta 1871.
Projekt je kmalu dobil podporo parlamenta, v katerem so prevladovali konservativci, za lokacijo pa je bil izbran grič Montmartre, saj so tam v 3. stoletju usmrtili prvega pariškega škofa, sv. Denisa.
A, kot pravi Fournier, so z izbiro te lokacije želeli tudi izbrisati spomin na Pariško komuno, ki se je začela z zasedbo topov na griču. Po samo 72 dneh je francoska vojska komuno zatrla, v tako imenovanem “krvavem tednu” pa je bilo ubitih vsaj 7000 upornikov.
Kot še dodaja Fournier, je bil cilj bazilike “odkupiti se za vse napake od revolucije leta 1789”.
Od takrat je bila po pisanju spletnega portala Art Daily usoda bazilike predmet ostrih razprav. Leta 2013 je denimo vodja komunistične stranke v pariškem mestnem svetu predstavil zamisel, da bi jo porušili.
Leta 2020 je bila končno vpisana v register zgodovinskih spomenikov, kar je bil prvi korak k pridobitvi omenjenega statusa.
STA
