»Prišel je čas, da zaključimo dolgo in kompleksno zgodovino o duhovnih fenomenih Medžugorja. Gre za zgodovino, v kateri so bila mnenja škofov, teologov, komisij in analitikov različna«. S temi besedami se začne »Kraljica miru«, nota o duhovni izkušnji, povezani z Medžugorjem, ki sta jo podpisala kardinal Víctor Manuel Fernández in msgr. Armando Matteo, prefekt in tajnik doktrinarnega oddelka Dikasterija za nauk vere. Besedilo, ki ga je odobril papež Frančišek 28. avgusta, priznava dobrobit duhovnih sadov, povezanih z medžugorsko izkušnjo, in pooblašča vernike, da se tega držijo – kot določajo nove Norme za razločevanje teh pojavov –, saj se je »zgodilo veliko pozitivnih sadov in med Božjim ljudstvom se niso razširili nobeni negativni ali tvegani učinki«. Na splošno je bilo tudi mnenje o sporočilih pozitivno, kljub nekaterim pojasnilom nekaterih izrazov. Poudarjeno je tudi, da »sklepi te opombe ne pomenijo sodbe o moralnem življenju domnevnih vidcev« in da v vsakem primeru duhovni darovi »ne zahtevajo nujno moralne popolnosti vpletenih ljudi, da bi učinkovali«.
Kraji, povezani s fenomenom Medžugorje, so cilji romanj z vsega sveta. »Pozitivni sadovi se kažejo predvsem kot spodbujanje zdrave prakse verskega življenja« v skladu z izročilom Cerkve. So ljudje, ki so odkrili ali ponovno odkrili vero. Zaznanih je »veliko spreobrnjenj«; vrnitev k spovedi in zakramentalnemu občestvu, številni poklici, »mnoge sprave med zakonci in prenova zakonskega in družinskega življenja«. »Treba je omeniti – beremo v Noti – da se takšne izkušnje pojavljajo predvsem v okviru romanj na kraje prvotnih dogodkov in ne med srečanji z »vidci«, pri udeležitvi domnevnih prikazovanj«. Poroča se tudi o »številnih ozdravitvah«. Župnija malega hercegovskega mesta je kraj adoracije, molitve, seminarjev, duhovnih vaj, druženja mladih in »zdi se, da ljudje hodijo v Medžugorje predvsem obnovit svojo vero in ne zaradi določenih konkretnih prošenj«. Pojavila so se tudi dela dejavne ljubezni, s katerimi se skrbi za sirote, odvisnike od drog, invalide. Opaža se tudi navzočnost skupin pravoslavnih kristjanov in muslimanov.
