Zadnja leta je razprava o etičnih vidikih umetne inteligence vedno bolj aktualna. In očitno ne brez razloga, saj gre za področje, kjer lahko pride do hudih zlorab. To je na svoji koži dobro okusil tudi papež Frančišek.
Kot je znano, je papež nedavno imel operacijo zaradi ukleščene kile. Njegovo začasno odsotnost so izkoristili tudi nekateri, ki ga sicer slabo prenašajo. In na družbenih omrežjih objavili fotografije, na katerih se papež Frančišek ves vesel ovija v mavrično zastavo, ki je že dolgo časa zaščitni znak gibanj LGBT. Glede na siceršnja dokaj liberalna stališča papeža bi marsikdo pomislil, da so fotografije še kako resnične.
Pa niso. Gre za podobno prevaro kot pred meseci, ko se je pojavila fotografija papeža v (precej dragi) beli puhovki. Fotografija je nastala s pomočjo programa, ki se opira na umetno inteligenco, zadostuje le vpis ključnih besed in program lahko izdela poljubno fotomontažo. Kar vzbuja skrb, saj je mogoče na tej podlagi izdelati t. i. “deep fake” posnetke, ki delujejo, kot bi bili resnični. S takšno tehnologijo denimo lahko nekoga diskreditirate kot pedofila, čeprav ta oseba nima ničesar s tem početjem.
Očitno pa gre tudi za časovno sovpadanje z organiziranjem t. i. parad ponosa (med drugim bo to jutri tudi v Ljubljani). Nekomu je v interesu prikazati navidezno resničnost, da papež takšne dogodke podpira. A ne gre samo za to. Objava takšnih fotografij največkrat sproža efekt razdora znotraj Cerkve, saj običajni uporabniki navadno ne preverjajo, ali je fotografija resnična ali ne. Ker se zdi resnična, je zanje enostavno resnična. In seveda izzove negativne čustvene reakcija.
Splošno znano je, da papež Frančišek ni sprejel skrajno liberalnega stališča, da je zakonska zveza lahko tudi med osebama istega spola, k čemur se nagiba nemška Sinodalna pot. Edinost v Cerkvi pa je zadnje čase močno napadana tudi s pomočjo tovrstnih fotografij. Ni skrivnost, da je tradicionalistični krog zelo jezen na papeža, ker je z motuproprijem “Varuhi tradicije” močno posegel na področje obhajanja t. i. tradicionalne latinske maše, kot imenujejo predkoncilski obred. Če na eni strani Sinodalna pot predstavlja liberalni odklon od edinosti Cerkve, se na drugi strani dogaja konservativni odklon. Gre pa za dva obraza ene in iste Janusove glave. Čeprav se eni in drugi ne marajo med seboj, dejansko potrebujejo drug drugega. Rušenje edinosti na takšen način pa je v interesu samo enemu: satanu.
Če boste torej na družbenih omrežjih zasledili takšne fotografije, se ne pustite zmesti. In pazite, da se z isto tehnologijo ne lotijo tudi vašega osebnega dostojanstva.
C. R.
