Časopis Nedelja je verski tednik za Slovence v celovški škofiji, ki ga izdaja Slovenski dušnopastirski urad. Marsikdo pa je bil presenečen, ko je v zadnji številki na straneh 2 in 3 zagledal članek, ki bi ga lahko razumeli tudi kot promocijo istospolnih parov skozi versko govorico.
V rubriki “Oseba v žarišču” je bil predstavljen Peter Grilliz, ki je sicer aktiven katoličan in ima za seboj precej tragično življenjsko zgodbo, saj sta mu v mladosti umrla brat in še mati. Sedaj, kot pravi, je pri 50 letih zelo srečen. A leta 2005 je bilo drugače, ko še ni javno razkril svoje istospolne usmerjenosti, kar je pomenilo tveganje. V tem času je tako prišel v nekakšen boj z Bogom, ki ga je prosil, naj mu pokaže človeka, ki bi želel živeti z njim. Po njegovih besedah je Bog prošnjo uslišal in mu poslal Marka, s katerim zdaj živita skupaj. V članku je sicer predstavljeno njegovo udejstvovanje v kulturnem in verskem življenju.
Vsekakor pa je precej nerodno dejstvo, da članek skozi vrstice daje podporo usmeritvi modernega krščanstva, češ da takšno prakso Bog podpira, čeprav Sveto pismo pravi drugače. Sv. Pavel omenja homoseksualnost na dveh mestih: “Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva.” (1 Kor 6, 9-10) Homoseksualce omenja še v 1 Tim 1,10. To seveda ne pomeni, da se homoseksualci že zaradi svojega nagnjenja pogubijo. Nasprotno – tudi istospolno usmerjeni so poklicani k svetosti.
Pod članek se je sicer podpisala urednica Mateja Rihter, a očitno je vsebina nekako v skladu s trendom, ki se v zadnjih letih pojavlja v Cerkvi v Avstriji, češ da naj se blagoslovi in prizna legitimnost tudi istospolnim parom, saj je tudi istospolna zveza dar od Boga. Morda takšen pristop podpira tudi celovški škof Jožef Marketz. Kot smo že pisali, takšne zahteve, ki jih je Sveti sedež že zavrnil, lahko postanejo razlog za skorajšnji razkol.
Naj ob tem spomnimo, kaj je glede istospolnih zvez nedavno za Družino povedal murskosoboški škof dr. Peter Štumpf: “Kristus nam je tukaj največji zgled in pomoč. Nikogar se ne ogiba, nikogar ne zavrača. Prevečkrat Kristusa vse počez ‘malamo’ kot tolerantnega, popustljivega … Vendar nam je on prišel razodet resnico o človeku – kot o moškem in ženski. Človek ima neumrljivo dušo, razum, vest, svobodno voljo, določen spol in poleg temeljnih človekovih pravic tudi dolžnosti. Zato je odgovoren za svoje odločitve in dejanja – v tem primeru tudi za svojo zvezo ali partnerstvo. /…/ V veri namreč zmorejo ljudje tudi istospolno usmerjenost preseči in svoje življenje naravnavati na Kristusovo voljo.”
Na vprašanje, ali se lahko katoličani udeležimo sklenitve istospolne partnerske zveze, škof Štumpf svetuje, da ne, saj bi s tem zanikali Kristusov nauk, da je zakonska zveza mogoče le med moškim in žensko: “Te reči mora povabljeni istospolnemu paru povedati in razložiti in zato tudi svojo neudeležbo na poroki primerno opravičiti.” Kaj pa, če smo povabljeni na obisk, praznovanje rojstnega dne …? Škof Štumpf odgovarja: “Tudi tukaj je Kristus za zgled in pomoč. Šel je povsod, ker je hotel tja prinesti Božje kraljestvo in povabiti k spreobrnjenju in pokori. Zakaj tudi mi ne bi šli na obisk k homoseksualnim parom? Moramo iti! Vendar ne zgolj z bonboniero. Treba je iti s Kristusom in tudi tam kaj povedati o njem. Vsi, brez razlike, zelo, zelo potrebujemo Kristusa. Bližina drug drugemu, pomoč in solidarnost zmeraj tudi pomenijo blagodejno in zdravilno Kristusovo navzočnost in delovanje, ki vedno vse vabi k osvobajajočemu življenju, ki nam ga samo on lahko daje.” (glej TUKAJ)
Zanimivo je, da tudi karizmatik in misijonar pater James Manjackal v svojih knjigah navaja nekaj pričevanj o tem, da se je srečeval tudi z istospolno usmerjenimi osebami. Ni se toliko ukvarjal z njihovo usmerjenostjo korenino, pač pa s korenino te usmerjenosti: notranje rane, zvezanost… In mnogi, ki so predali življenje Kristusu in doživeli notranje ozdravljenje in osvoboditev, so nato povsem spontano opustili istospolno prakso in tudi takšnega nagnjenja niso več čutili. In to je tudi najboljši odgovor na vprašanje, kako ravnati v duhu Božjega usmiljenja z osebami, ki imajo istospolno nagnjenje.
P. G.
