vir: Wikipedia

Čeprav naši južni sosedje god svojega rojaka, jezuitskega mučenca sv. Marka Križevčana praznujejo 7. septembra, pa na današnji dan jezuitski red obeležuje spomin na 45 jezuitskih mučencev, ki so med 1570 in 1619 darovali življenje za katoliško vero v različnih evropskih deželah in kolonijah v času medkrščanskih verskih nasprotij – na Škotskem, Slovaškem, na Kanarskem otočju in v Franciji. 

Sv. Marko Križevčan se je rodil 1588 ali 1589 v Križevcih na Hrvaškem. Njegov oče je bil v vojaški službi, Marko pa je namesto predvidene vojaške kariere raje izbral duhovniški poklic, ki ga je čutil v sebi. Tako je po končani gimnaziji na Dunaju odšel na jezuitsko univerzo v Gradec. Po študiju v zavodu Germanik v Rimu in po duhovniškem posvečenju leta 1615 je kratek čas deloval v domačem kraju.

Kmalu ga je k sebi poklical ostrogonski škof in ga postavil za profesorja in ravnatelja semenišča. Tedaj so v Košicah, v gorah Krpatov, v današnji Slovaški imeli močan vpliv kalvinci. Ti so ga sovražili in po hudem mučenju 7. septembra 1619 skupaj še z dvema jezuitoma tudi obglavili.

Janez Ogilvie (1579-1615) je svoje poslanstvo na Škotskem opravljal samo 11 mesecev, potem ko se je vrnil v domovino po dvaindvajsetletni odsotnosti. Je edini Škot razglašen za svetnika iz časa reformacije. Bil je star 36 let, ko je dal življenje za Kristusa.

Patra Melhior Grodziecki in Štefan Pongrácz sta med katoličani v Košicah delovala v času verskega spora, kar je njiju in enega škofijskega duhovnika stalo življenja. V Košicah so bili v prvem delu 17 stoletja zelo močno Madžarski kalvinisti. Maloštevilni katoličani, ki so živeli v mestu ali okolici, so bili brez duhovnika že precej časa. Zato je kraljevi odposlanec v mestu zaprosil za dva jezuita, ki bi skrbela za katoličane. Štefan je bil Madžar, ki je deloval med svojimi rojaki, Melhior, Poljak, pa je deloval med tistimi, ki so govorilo slovanski ali nemški jezik.

Pater Ignacij (Inácio) de Azevedo (1526–1570) je s svojim navdušenjem za misijone zbral skupino 39 jezuitov iz Španije in Portugalske, ki so z njim odšli v Brazilijo. Njihova pot pa se je strašno končala, ko so piratski francoski hugenoti zajeli portugalsko ladjevje, s katerim so jezuiti potovali, in jih umorili.

Francoski mučenec Jakob (Jacques) Salès (1556–1593) je obiskoval jezuitsko šolo v Billomu od leta 1568 do 1572. V tem času se je v njem utrdila močna pobožnost do Gospoda v presvetem zakramentu. Želel je vstopiti v Družbo Jezusovo, obenem pa je čutil dolžnost, da kot edinec ostane doma. V Pariz je odšel na študij v kolegij Clermont, kjer je njegova želja po vstopu k jezuitom postala močnejša kot kadar koli prej. Oče mu je končno dovolil in leta 1573 je v Verdunu vstopil v noviciat.

Brat Viljem (Guillaume) Saultemouche (1557–1593) je služboval kot vratar v Pont-à-Moussonu in je bil znan po svoji preprostosti in vljudnosti. Bil je izbran, da spremlja patra Jakoba Salèsa, ki naj bi imel govore v mestu Aubenas, kjer so katoličani znova prevzeli večino od hugenotov. Montréalski baron je želel imeti nekoga, ki bi bil sposoben zavrniti kalviniste, ki so postajali zelo drzni v svojih napadih na katoličane. Salès je pričel govore v Aubenasu 29. novembra 1592. Razlagal je vsebino katoliške vere, ne da bi žalil ali poniževal protestante. Ko je končal v Aubenasu, je nadaljeval z govori po bližnjih mestih. Ker pa so nasprotovanje med katoličani in hugenoti zaostrila, se je skupaj z bratom Viljemom 5. februarja 1593 vrnil nazaj, kjer so ju umorili.

Več o njih si lahko preberete TUKAJ.

Vir: jezuiti.si, Pridi.com