Pa smo ga dočakali. Namreč obisk slovenske predsednice Nataše Pirc Musar pri papežu Frančišku. Kar je bilo tudi pričakovano, saj je znano, da se predsedniki republike, ki so sveže izvoljeni, najprej podajo na obisk k svetemu očetu. Podobno je s predsedniki vlade. Spomnimo: ko je bila leta 2013 za predsednico vlade izvoljena Alenka Bratušek, je termin za obisk pri tedaj sveže izvoljenem papežu Frančišku dobila rekordno hitro. In že kmalu po njenem obisku so v slovenski Cerkvi “padale glave”…
Poglejmo, kako je o obisku poročala slovenska redakcija vatikanskega medijskega centra (nekdaj se mu je reklo zgolj Radio Vatikan, a danes ta center že presega zgolj delovanje radia): Papež Frančišek je v ponedeljek, 22. maja 2023, sprejel v avdienco predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar. Po osebnem pogovoru papeža Frančiška s slovensko predsednico, ki je trajal okoli pol ure, je sledila izmenjava darov in zatem srečanje v državnem tajništvu.
Sveti oče Frančišek je danes sprejel v avdienco njeno ekscelenco gospo Natašo Pirc Musar, predsednico Republike Slovenije, ki se je nato srečala z njegovo eminenco kardinalom Pietrom Parolinom, državnim tajnikom, v spremstvu njegove ekscelence škofa Paula Richarda Gallagherja, tajnika za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami.
Med prisrčnimi pogovori v Državnem tajništvu je bilo izraženo priznanje pozitivnim dvostranskim odnosom ter prispevku Katoliške Cerkve v družbi.
V nadaljevanju pogovora so se posvetili različnim temam mednarodnega značaja, med drugim vojni v Ukrajini in njenim globalnim posledicam ter politični situaciji na Zahodnem Balkanu in viziji prihodnosti regije v procesu evropskih integracij.
Ob koncu prvega srečanja sta si papež Frančišek in gospa Nataša Pirc Musar izmenjala darove. Sveti oče je slovenski predsednici daroval umetniško delo v bronu, ki prikazuje otroka, ki drugemu pomaga vstati, z napisom »Ljubiti, pomagati«. Nadalje ji je podaril še tiskane izdaje nekaterih papeževih dokumentov, letošnjo poslanico za svetovni dan miru, dokument o Človeškem bratstvu ter knjigo Statio Orbis 27. marca 2020 vatikanske založbe LEV.
Predsednica je papežu podarila umetelno skrinjo s kozarci različnih izdelkov iz medu ter maketo panja znanega slovenskega čebelarja Antona Janše.
Skratka, nič podrobnega v tem opisu. Skoraj več pozornosti je namenjeno izmenjavi daril kot pa vsebini pogovorov. Še ta skromen opis pogovora se nanaša v glavnem na mednarodno politiko, nič pa na položaj katoliške Cerkve v Sloveniji. Tako da pravzaprav niti ne vemo, kaj je papež predsednici Republike Slovenije položil na srce in kaj so ji povedali predstavniki vatikanskega državnega tajništva.
No, predsednica se je mudila tudi na obisku Papeškega slovenskega zavoda v Rimu (Slovenik), kjer jo je prisrčno sprejela ekipa z rektorjem dr. Francem Maršičem na čelu. Slednji je uvodoma povedal tudi tole: “V zadnjem času smo priče agresivnosti subkulture anti-civilizacije, in zato še težje dojemamo najplemenitejši pomen pojma »politika«, kakor je utemeljen v grško-rimski-krščanski paradigmi, na kateri gradi zahodna civilizacija: da je to skrb za skupno dobro. V zadnjem desetletju smo začeli govoriti o tem, kako je za slovensko samobitnost in prepoznavnost v svetu pomembna znanost, umetnost in gospodarstvo.” (govor si lahko v celoti preberete TUKAJ)
Za Pirc Musarjevo to sicer ni prvi obisk Vatikana, odkar je prevzela predsedniške posle. Spomnimo: v začetku januarja letos se je v spremstvu moža Aleša Musarja udeležila pogreba papeža Benedikta XVI. Je pa res, da je bila zaradi protokolarnih razlogov precej nenavadno oblečena.
A pojdimo k bistvu: predsednica republike zagotovo ni neznanka za vatikansko diplomacijo. Apostolska nunciatura v Sloveniji namreč ves čas obvešča vatikansko državno tajništvo o dogajanju v Sloveniji – tudi političnem. Vedo, da je predsednica za medije sama priznala, da je “ateistična botra”, pa tudi to, da podpira evtanazijo. To sicer ni ovira za srečanje s papežem. Že prejšnji papeži so bili namreč vajeni sprejemati tudi težkokategorne diktatorje. Denimo svetniški papež Pavel VI., ki je med drugim sprejel tudi jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita.
Med slovenskimi politiki, ki so bili na položaju po letu 1990, zagotovo ni nobenega nekdanjega premierja ali predsednika republike, ki bi se srečanju s papežem (katerimkoli že, od takrat do danes so se zvrstili trije papeži) izognil. Prav nasprotno, srečanja s svetim očetom so bila tudi za najbolj tranzicijsko-levičarsko usmerjene voditelje priložnost za promocije, češ nisem takšen, za kakršnega me imajo. Res pa je, da so bila to v glavnem vljudnostna srečanja, na katerih so glavno pozornost posvetili mednarodni politiki. Ker so se zavedali, da je slovenska politika in odnos do Cerkve pri nas lahko zanje zelo spolzek teren. Mimogrede, sedanji premier Robert Golob je papeža Frančiška obiskal sredi lanskega decembra. “Govorila sva o tem, kako imamo politični sistem, ki je najprej v dialogu z državljani in nato še z institucijami in podobno velja za Cerkev,” je takrat za medije dejal premier Golob. Dodal je, da sta se strinjala, da je treba poskrbeti, da bo dialog tekel naprej.
Pa gre dialog res naprej? Kakor vidimo, se je oblast z davčnim primežem spravila nad cerkve, vendar se episkopat noče preveč izpostavljati. Prav tako tudi ne pri novostih, ki jih ministrstvo za kulturo predvideva pri socialnih prispevkih duhovnikov. Vendar smo to lahko pričakovali, glede na to, da omenjeno ministrstvo vodi “čebinska princesa” iz Levice. Protifarška gonja pa je podobno kot antifašizem dobro javnomnenjsko strelivo – predvsem za dvigovanje megle. In glede na to, kako sedanja vladajoča elita širi kulturo smrti ter t. i. woke-ideologijo, se katoličanom v naši državi ne piše nič dobrega.
Seveda pa je na mestu vprašanje, ali bo v tem primeru predsednica Nataša Pirc Musar rekla kakšno besedo v prid katoličanom, še zlasti tistim najbolj izpostavljenim. Ko je vlada, ki jo Pirc Musarjeva podpira, nedavno ukinila dan spomina na žrtve komunističnega sistema, je sedanjo predsednico prehitel njen predhodnik Borut Pahor.
Ali bo torej predsedničino romanje v Vatikan prineslo kakšno spremembo, morda celo povrnitev izgubljene vere, bomo še videli. Dosedanje izkušnje s tem, kar je sledilo po srečanjih naših politikov iz tranzicijske levice s papežem, niso ravno najboljše. In Pirc Musarjeva se bo morala zelo potruditi, če bo hotela slovensko javnost prepričati v nasprotno.
G. B.