Stara sem blizu šestdeset let. Sem mati enemu odraslemu sinu in hčerki. Tudi hčerka je že mati dveh otrok.
Bila sem napovedovalka prihodnosti – vedeževalka. Ukvarjala sem se z magijskimi obredi, se ukvarjala z ezoterizmom in to prakticirala več let. Vedeževanje ti daje občutek, da imaš posebno moč nad ljudmi, dogajanji, časom, celo nad vremenom. Prav tako ti tudi pomaga, da lahko predvidiš nesrečo in se pred njo obvaruješ. Npr.: zgodilo se mi je, da me je poklicala hčerka in mi sporočila: »Mama, veš, danes ne bom prišla zgodaj domov, ker grem z znanci na kavo.« Tedaj sem potegnila tarot karto in jo poklicala: »Bolje bo zate, da ne greš, ker se bo zgodila neka nesreča ali nekaj hudega.« Poleg sebe sem stalno imela nihalo in sem imela občutek, da je zelo »povezan« z menoj in da je več kot »prijazen«, ker tako rad »odgovori« na vsa moja vprašanja. Nekega dne sem zamenjala torbico in vanjo nisem dala nihala. Ko sem opazila, da nihala nimam s seboj, se mi je začelo vrteti v glavi in sem se počutila zelo izgubljeno. Razumela sem, da brez nihala ne morem normalno delovati. Podobno kot se dogaja bolniku, ki mora skrbno paziti, da nosi s seboj zdravila in jih seveda jemlje.
Danes vem, da je človek samo človek in še zdaleč ne more odgovoriti na vsa vprašanja. Tedaj pa o tem nisem razmišljala. Bila sem prepričana, da lahko pomagam mnogim s svojim znanjem. Tako da npr. pomagam ljudem, ki si ne morejo ustvariti družine, čeprav imajo vse sposobnosti, so lepi in imajo vse pogoje. Bila sem prepričana, da ni razlogov, zakaj bi lahko ostali sami. Ti ljudje so prepričani, da so veliko molili, pa jim molitev ni pomagala in se zato obračajo k numerologu, ali pa mislijo, da jih je nekdo preklel ali zaklel in gredo k eksorcistu-laiku. Vedeževalka jim govori: »Karta, ki odgovarja na vprašanje v zvezi z poroko, je obrnjena narobe, kar pomeni, da se ne boste poročili.« In kaj storiti sedaj? Zato naprej vprašuje karte. In naslednja karta »odgovori«, da mora ta oseba nekam odpotovati. In ponovno ni jasno, kam? Nato naslednja odgovori, naj gre k neki teti. Vedeževalka svetuje osebi, ki jo to zanima, da naj se pogovori s to teto in potem naj ponovno pride k njej po nadaljnje »odgovore« na življenjska vprašanja. Vedeževalke se poznajo med seboj in se po telefonu tudi dogovarjajo za »posel«, kot: »Veš, imam neko stranko, ki ne more skleniti zakona. Kaj ji ne bi ti naredila numerološko karto?« itd. Vedeževalke prav tako izvajajo določene rituale (okultne obrede) in svojim klientom dajejo navodila, kako naj to izvajajo sami doma. Če hočejo dobiti to »moč«, morajo za to plačati veliko vsoto? Da bi vi vedeli, koliko denarja se porabi za nihala ali različne pripomočke za vedeževanje?! Ljudje se morajo marsičemu odreči, jemljejo celo kredite, da bi prejeli tak »življenjsko pomemben odgovor« ali da bi celo postali vedeževalci. Prav tako se izvajajo tudi posebni rituali za denar. Vendar pa se je potrebno zavedati, da so koristi izjemno majhne v primerjavi s škodo, ki jo prinašajo taki rituali. In da bi mogli »nagnati« to zlo, ga »naženejo« z novim zlom. In tako postopek poteka naprej. Klient pa to drago plačuje, saj mora vedno znova priti »po pomoč«.
Jaz vedeževanja nisem imela za greh. Mislila sem, da Bogu s tem nisem izražala nezvestobe. Priznati moram, da nisem imela neke osebne vere, čeprav sem priznavala, da obstaja in sem tudi celo molila. Bila sem prepričana, da je v mojem življenju na prvem mestu Bog, na drugem pa karte. Ker sem najprej molila, kasneje pa vzela v roke karte in iskala odgovore, tega nisem smatrala za greh. Nekega dne pa je moja hči vseeno izrazila svoje prepričanje, da nanjo zelo slabo vpliva moje vedeževanje. Menila je, da zaradi tega preti otroku, ki ga je nosila pod svojim srcem, velika nevarnost. Ljubila sem svojo hčer in že tedaj tudi svojega vnuka, ki je rastel pod hčerkinim srcem. Zelo sem želela, da postanem stara mama in sem zato hitro opustila vedeževanje, da ne bi škodovala hčerki in vnuku. Hotela sem vzeti neke vrste »dopust«, torej nisem hotela za vedno opustiti kart, nihala, vedeževanja, pač pa le za določen čas. Vedeževalci so izkustveno prepričani, da vedeževanja ni mogoče »prekiniti« in se k temu vrniti po določenemu času, pač pa, da je treba imeti stalne »stike« s kartami. Vsak dan se jih je treba vsaj dotakniti. Prav tako tudi, če uporabljaš nihalo.
Ko se je moja hči vrnila iz porodnišnice, se je počutila zelo slabo. Tudi z novorojencem so se začele pojavljati zdravstvene težave. Po nekaj tednih smo ga morali dati v bolnico zaradi težke pljučnice.
Družina me je zelo zaposlovala, tako da nisem imela časa za vedeževanje. Ko je bil vnuk star devet mesecev, je tudi hči morala v bolnico na težko operacijo. Uvidela sem, da s temi kartami pravzaprav ničesar ne dosežem, po drugi strani pa mi jemljejo veliko časa. In ker se nisem več ukvarjala s tem, sem naenkrat imela več časa za družino, hišo, telefonske pogovore s sinom,… Po letu dni, ko sem opustila vedeževanje, sem dojela, da se vsa ta navodila, ki sem jih prejemala iz kart, pravzaprav niso niti izpolnila. Spoznala sem tudi, da dokler sem se ukvarjala s kartami, moje življenje ni postajalo niti boljše, niti bogatejše. Npr. v hiši sem izvajala »čiščenje« slabih (negativnih) energij. Ko pa sem prenehala s tem, se ni dogajalo nič slabega.
Spominjam se, da sem nekega dne priznala pri spovedi pogumno, a skesano, da se ukvarjam z vedeževanjem. In ko sem se po spovedi vrnila domov, sem opazila, da je voda začela teči iz pipe kar sama od sebe. Električni aparati so se vključevali sami od sebe. Stanovanjska oprema je »pokala«. Še več: po noči sem doživljala strašna mučenja. Nisem mogla spati. Včasih sem bila tako izmučena, da se ponoči sploh nisem spočila. Doživljala sem strahovite nočne more. Doživljala sem, da je nekdo, oz. več oseb, navzočih v hiši. Praskalo je po steklu, omarah, slišala sem trkanja, videla premikajoče se sence. Na srečo pa nisem videla nekih spak, ki so jih videvali nekateri, zlasti tisti, ki so se ukvarjali z magijo. Take ljudi napada demon in doživljajo različna izživljanja nad njimi, muči jih,… vse zaradi tega, da bi se zatekli po ponovno pomoč k vedeževalcem in bi vse bolj postajali odvisni od njih in bi se zaprli v ta začarani krog. Ko me je mučil demon, me je mučil zaradi tega, »ker se nisem držala predpisov v tej dejavnosti«, kot so mi razlagali drugi vedeževalci. Pomeni, da nisem uporabljala pravih obredov, ali jih sploh nisem uporabljala, ali pa pri ritualih nisem uporabljala dovolj »pripomočkov«, kot je sol, sveče, kreda. Zanimivo je, da me je demon začel napadati šele prav po iskreni spovedi, ko sem priznala, da sem se ukvarjala z vedeževanjem in z magijskimi rituali.
Po nekaj letih spoznavam, da mi je Gospod Bog hotel tako pokazati, v kaj sem bila vpletena. Po mnenju ezoterikov so ti duhovi dobri, angelski. Obstajajo celo »angelske karte«, s pomočjo katerih je mogoče napovedovati usodo. Če se bo kdo izmed magov, vedeževalcev, ezoterikov in podobnih temu smejal, potem predlagam, da preveri sam na sebi, če to, kar sem zapisala, drži ali ne. Naj gre k iskreni spovedi, dokler je še živ. Če se jaz ne bi vsega tega spovedala, kar sem doživljala in prakticirala, in bi v tem umrla, potem ne bi bili vsi opisi peklenskega trpljenja nič v primeri z resničnim trpljenjem, ki bi ga doživljala. Občutim, da pekel ni kraj, pač pa stanje duha, stanje strašne teme. Jaz sem doživljala to temo.
Vsak človek ve, da je npr. za žrtev okrutnega posilstva to strašen dogodek. Taka oseba se nam smili. Na vsak način skušamo najti nasilneža. Želimo si, da bi bil strašno kaznovan, saj je to, kar je storil, nekaj strašnega. Prav to pa počnejo demoni! Pa jih ne »kaznujemo«. Po spovedi, ko mi zli duhovi ponoči niso dali miru, sem to občutila v lastni duši in na telesu. Pretepali so me. Grabili so mi glavo in jo obračali na vse strani, »pačili« so moj obraz. Kaj potem, če ta bitja nimajo telesa! Ko udarjajo, zadajajo najresničnejše in najsilovitejše bolečine. Demon udarja, poriva, prisiljuje, lomi, ne dovoljuje, da bi molili.
Gre za strašen duhovni boj z namenom, da bi izgubili voljo in prenehali moliti. V takih trenutkih je nujno potrebna pomoč duhovnika, ki vse to razume in nam izkazuje potrebno pomoč. Jaz se iz vsega srca zahvaljujem starejšemu duhovniku, ki me je spovedal in mi kasneje pojasnjeval, zakaj vedeževanje, kartomantija, magija, nihalo, napovedovanje usode,… niso všeč Bogu. Ta duhovnik me je vodil v gotovost, da Bog ne bo dovolil, da bi me duhovi zla uničili. S tem mi je izredno pomagal, da zdržim vsa fizična in duševna trpljenja. Vem, da mi je Bog po tem duhovniku ponudil možnost izhoda iz zla, ki sem ga sama prakticirala zaradi moje slabe vere, lahko bi rekla, nevere, pa tudi zaradi neznanja, da gre za zelo nevarna in grešna dejanja.
Ko sem po iskrenem priznanju doživela odpuščanje grehov glede vsega, v kar sem bila vpletena, sem lahko prvič spoznala, da, hvala Bogu, nisem bila obsedena, pač pa potisnjena v sužnost. Naslednje spovedi so mi prinašale občutek, da se ponovno vračam v življenje. Da ponovno pridobivam svoj jaz. Da ponovno pridobivam zdravje. Vse, kar je bilo povezano z vedeževanjem in magijo, sem odstranila iz hiše: amulete, magijske predmete, telefonske številke kolegic vedeževalk,… Vse sem zbrala in ko je nekega dne prišla domov moja hči, sem jo prosila, naj vse odnese na smetišče. Takoj za tem je bilo hčerki slabo. Tedaj sem spoznala, da v tem čiščenju in odstranjevanju okultnih stvari, knjig, CD-jev, ne smem obremenjevati nikogar, kajti demoni smatrajo, da imajo sedaj pravico, da napadajo to osebo. Vsega tega se lahko rešujem le z duhovnikom, ki to razume. Ko sem pospravljala stanovanje, moram priznati, da so se nekateri teh predmetov »čudežno skrili«, samo da jih ne bi opazila. Za vsako ceno se navadno držijo tistega domovališča, kjer so imeli »domovinsko pravico« in so tam delovali. Kot da želijo biti še naprej »posredniki zla«. Kar je mogoče zažgati, sem zakurila, kar pa ne gori, sem odstranila daleč stran in upam, da tega nihče ne bo dobil.
Zavedati se moramo, da horoskopi, nihalo, karte, navadno vedeževanje,… vzbujajo vse večjo željo po delovanju, kajti »navidezni« učinki se večajo s prakso. Tistemu, ki se s tem ukvarja, vzbuja vse večjo željo, kako bi si pridobil še več znanja in sposobnosti. Žene ga, da se vpiše v nadaljnje tečaje, da sklepa nova poznanstva v krogih ezoterikov, vedeževalcev in čarovnikov (magov). Oseba, ki se s tem ukvarja, je prepričana, da se razvija v krogu duhovnega ozaveščanja. Ne zaveda pa se, kako jo vse bolj vodi duh zla. Upam si trditi, da človek, ki postaja medij, pade v zanko hudega duha in ga ta tako zelo zapelje, da postane njegov glasnik, sam pa ostaja skrit. Vsi klienti so prepričani, da je ta glas, ki ga izgovarja »medij«, glas dobrih duhov. Maloverni ljudje sicer nekako verujejo, da Bog obstaja, priznavajo Cerkev ali pa tudi ne in menijo, da ti duhovi zanje niso resnična nevarnost. Ti duhovi torej niso zli in vedeževanje zanje ne predstavlja neke nevarnosti. V njih je tako velika želja, da bi vedeli za prihodnje dogodke, ali da bi nekomu, pa morda tudi sebi, na ta način rešili problem. Včasih govorijo tako ali podobno: »Saj je vseeno, če so te karte, nihalo, krogla,… satansko orodje, pomembno je, da se reši problem.« Vedeževalka včasih trdi: »Tako bo, kot Bog hoče.« Ali pa svojemu pacientu naroči, naj moli k določenemu svetniku. Njene besede pa ne prinašajo ničesar dobrega. V zlo vpletajo samega Boga, čeprav nima nič skupnega z Njim.
Iskreno vam priznam, da me je zelo strah, kaj bo z menoj ko umrem. Smrti same se toliko ne bojim. Strah pa me je tega, kar se bo dogajalo po smrti. Bojim se trpljenja po smrti, saj če že sedaj tako trpim, kaj bo šele potem? Sedaj doživljam trpljenje kot pokoro za moje grehe. Vse upanje naslanjam na dejstvo, da sem se vsega iskreno pokesala in se spovedala. Poznam ženo, za katero vem, da se je ukvarjala z magijo. Zanjo nisem mogla moliti. Vem, da se tega ni spovedala pred svojo smrtjo. To dejstvo je zame nekaj strašnega. Že na osnovi tega, kar sama doživljam in bom še doživljala, si vsaj nekoliko predstavljam, kako strašno trpljenje mora ona doživljati. Za to ve samo Bog. Resnično upam, da mi je Bog vse odpustil. Kajti vedeževanje, čaranje,… ne vodi k Bogu, ali k razsvetljenju, kaj šele k odrešitvi.
Govorijo, da na svetu obstajajo tolikšne nepravičnosti, ki jih ni mogoče kar tako pozabiti, čeprav so bile odpuščene. Jaz sem prepričana v naslednje: če me Bog ne bi tako zelo ljubil, kot me v resnici ljubi, bi jaz s takim ravnanjem storila greh, ki ga ni mogoče odpustiti. Ugotavljam, da je sedaj ta pokora, ki jo preživljam v razmerju z ono, ki sem jo doživljala po spovedi, resnično skoraj neznatna. Upam, da sem že na tej zemlji mnogo pretrpela zaradi tega. Prav tako upam, da bo pomagalo tudi to moje pričevanje, za katerega menim, da gre za neke vrste spoved, da se bo vsaj ena oseba, ki se ukvarja z vedeževanjem, čaranjem, magijo, spovedala tega in se vrnila v Božji objem. Če se jaz ne bi ukvarjala z napovedovanjem usode, me ne bi nič udarjalo, ne bi bila mučena, ne bi bila zasužnjena, ne bi doživljala notranjega strašnega trpljenja,… Čeprav je zaradi mojih muk moja hčerka prebedela ob meni mnoge noči, mi njena navzočnost ni kaj dosti pomagala. Kajti človeka ne mučijo drugi ljudje, pač pa zli duhovi, moreče sanje, nočne more.
Zaradi sodelovanja z duhovi zla, mora človek sam dotrpeti svoje in nihče mu ne more pri tem pomagati. Neka moja znanka je priporočila določenim ljudem, naj v hišo namestijo aparaturo, ki bo odganjala sevanje zlih energij. In da naj izvajajo prečiščujoče rituale. Kmalu po tem sta se v isti hiši zgodila dva samomora. Kolegica se je zaradi tega zelo prestrašila in takoj prenehala z vedeževanjem, kot tudi s prakticiranjem zdravljenja s polaganjem rok. Ker se je temu uprla, so se na njenih dlaneh odprle strašne rane, zaradi katerih je strašno trpela.
Kar zadeva mene samo, lahko rečem, da sem nihalo uporabljala z desno roko. Potem ko sem ga zavrgla, so v desni roki nastale nepopisne bolečine. Zaradi bolečin nisem mogla spati. Morala sem se gibati z njo in jo masirati, da so bolečine vsaj malo popustile. Bili so to taki občutki, kot da mi trga prste na členkih. Sedaj so se te bolečine zelo omilile, vendar se še dogaja, da sem zaradi njih prav paralizirana. V manjši meri se je to dogajalo tudi v času vedeževanja. Ezoteriki trdijo, da se to dogaja zaradi prevelikega sevanja energij, ki jih uporabljajo za svoje delovanje. Priporočajo, da naj se človek, ki ima preveč energij, z roko dotakne radiatorja, da energija na ta način najde izhod, namreč da gre v zemljo. Mislim, da je to trpljenje moja pokora, obenem pa izraz Božjega usmiljenja. Bog dovoljuje, da to lažje pretrpim sedaj, kot če bi morala izvrševati pokoro na onem svetu.
Spreobrnjenka: v: Ljubite drug drugega!, št.: 5/2006
Prevedel: Niko Rupnik
