Čeprav imamo navado reči, da se sedmega januarja praznuje “pravoslavni božič”, to ne drži povsem – za pravoslavne kristjane, ki še vedno uporabljajo julijanski koledar kot del svoje identitete, je božič enako kot za vse ostale 25. decembra, le s to razliko, da julijanski koledar zaostaja 13 dni za gregorijanskim, slednji je tudi osnova za civilni koledar.
Tudi razlika v uporabi koledarjev še vedno predstavlja točko delitve in needinosti. A očitno bo tega v bodoče manj, saj že od letošnjega prvega septembra dalje v Ukrajini obe cerkvi vzhodnega obreda – pravoslavna in grkokatoliška – spreminjata svojo dosedanjo ureditev glede datumov. Novi koledar se imenuje “novojulijanski”, predvsem je zanj značilno, da datum božiča usklajuje s 25. decembrom.
Ukrajinska grškokatoliška cerkev (UGCC) in pravoslavna cerkev Ukrajine (OCU) sta 1. septembra prešli na nov koledar praznikov – novojulijski koledar. Ta koledar vsebuje drugačen sistem za izračun datuma velike noči in drugih krščanskih praznikov, ki se razlikuje od julijanskega sistema, ki se je doslej uporabljal v Ukrajini.
“Če odprete stari cerkveni koledar, boste videli, da se nekatere številke ujemajo z novim koledarjem. Na primer, božič se v vseh cerkvenih koledarjih ne praznuje 7. januarja, ampak 25. decembra. Ta datum se je nenehno spreminjal in na koncu je eden treba je bilo dodati več dneva,« pojasnjuje nadškof Vitalij po poročanju portala Visit Ukraine Today.
Vsi prazniki se bodo tako uskladili s civilnim koledarjem. Kot je mogoče sklepati s seznama praznikov, se bodo datumi ujeli z mnogimi prazniki zahodne Cerkve. Naj nekatere naštejemo:
Rojstvo Blažene Device Marije – 8. september (namesto 21. september);
Povišanje svetega križa – 14. septembra (namesto 27. septembra);
Priprošnja Blažene Device Marije – 1. oktober (po starem koledarju – 14. oktober);
Darovanje Blažene Device Marije – 21. november (4. december);
Sv. Andrej – 30. november (13. december);
Miklavžev dan – 6. december (19. december);
Božič – 25. december (7. januar);
Bogojavljenje – 6. januar (19. januar);
Gospodovo vnebohod – 2. februar (15. februar);
Oznanjenje Blažene Device Marije – 25. marec (7. april);
Sveti Peter in Pavel – 29. junij (12. julij);
Vnebovzetje Blažene Device Marije – 15. avgust (28. avgust);
Obglavljenje sv. Janeza Krstnika – 29. avgust (11. september);
Božični post se zaključi pred novim letom, traja od 15. novembra do 24. decembra.
Na žalost pa prehod na nov koledar še ne pomeni popolne uskladitve z gregorijanskim koledarjem. Po prehodu na nov koledar bodo velika noč, vnebohod in nedelja svete Trojice še vedno na različne dni v primerjavi z Zahodom.
Vendar pa prehod na nov koledar ne bo vsiljen vsem župnijam – katere želijo ostati pri stari ureditvi, lahko to storijo, vendar morajo obvestiti škofe in javnost.
Novi julijanski koledar je leta 1923 razvil srbski astronom Milutin Milanković. Kot je pojasnil nadškof Vitalij Klos, gre pri koledarju predvsem za točnost merjenja časa. Z uporabo julijanskega koledarja bi bilo treba dodati en dan vsakih 128 let, gregorijanskega koledarja pa vsakih 3323 let. To neskladje nastane ravno zaradi razlike v številu dni. Novi julijanski koledar pa se lahko pojavi vsakih 43.500 let, kar močno poenostavi kronologijo.
Glede na raziskavo 46 % Ukrajincev popolnoma podpira prehod na nov koledar, 11 % ga sploh ne podpira, 17 % pa je neodločenih. Glede datuma božiča 25 odstotkov Ukrajincev podpira spremembo, 19 odstotkov pa jih je ostro proti.
C. R.
